ZFPPIPP člen 18, 22, 22/1, 22/1-2, 322, 322/1, 322/1-3, 337, 337/1, 337/2, 342. ZPP člen 3, 3/3.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe - ožje povezane osebe - konflikt interesov - skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica
Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.
napotitev dediča na pravdo - nevložitev tožbe - pogodba o preužitku - dokončanje zapuščinskega postopka - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Pritožnik, ki tudi sam priznava, da tožbe za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o preužitku ni vložil, s pritožbenimi navedbami o grdem ravnanju z mamo in o razlogih, zakaj tožbe ni vložil, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dedovanju.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - prisilni ukrep - duševna bolezen - bipolarna afektivna motnja - psihiatrično izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje sebe in drugih - agresivnost - opustitev zdravljenja
Strokovne ocene izvedenke psihiatrične stroke o obstoju in posledicah duševne bolezni pritožba ne more izpodbiti s sklicevanjem na izpovedbo udeleženca glede incidenta, ki je bil povod za hospitalizacijo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2.
prekinitev pravdnega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vpliv na obseg stečajne mase - obrazloženost odločitve - izjema od pravila
Situacija, ko sodišče kljub stečaju ne prekine pravdnega postopka, je izjema, zato bi jo sodišče moralo obrazložiti, če bi ugotovilo, da je podana.
Ker upnik zoper plačilni nalog ni vložil ugovora, dejstva o plačilu sodne takse že pred izdajo navedenega plačilnega naloga, ne more več uveljaviti v pritožbeno izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o presumpciji umika predloga za začasno odredbo zaradi neplačila sodne takse po plačilnem nalogu.
OZ člen 6, 6/2. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1.
prevoz blaga v cestnem prometu - mednarodni prevoz blaga - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - odškodninska odgovornost prevoznika - zastaranje - zastaralni rok - huda malomarnost - skrbnost dobrega strokovnjaka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba skrbnost voznika, delavca tožene stranke, presojati po merilih, ki veljajo za strokovnjaka. Drugi odstavek 6. člena OZ namreč določa, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). Ni sporno, da je delavec tožene stranke pri razkladanju vozil izpolnjeval obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tako delo opravljal že najmanj eno leto pred nastankom škodnega dogodka, pred tem pa je bil vrsto let poklicni voznik kamiona. Sodišče prve stopnje je zato skladno z drugim odstavkom 6. člena OZ pravilno štelo, da je bil delavec strokovnjak za razkladanje vozil in bi moral pri svojem delu pokazati večjo skrbnost od povprečnega človeka.
Storilčev odnos do protipravnega ravnanja je razviden tudi iz okoliščine, ali in kolikokrat je že bil obsojen za kazniva dejanja, pri čemer ne more biti bistvenega pomena, ali so bila dejanja istovrstna ali različna, in tudi ni mogoče razlagati, da je storilec lahko obsojen zaradi več različnih kaznivih dejanj, pa bo naslednja obsodba ponovno pogojna, ker za to dejanje še ni bil obsojen.
denarna socialna pomoč - materialni položaj - nepremičnina
V okoliščinah obravnavanega primera je brez vsakršne podlage toženkino zatrjevanje, da bi si z višjo kupnino zagotovil sredstva za preživljanje, saj ni z ničemer izkazano, da bi 1/3 delež nepremičnine v izredno slabem in nevzdrževanem stanju bilo sploh mogoče prodati za višjo kupnino.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba spora v zemljiški knjigi - smiselna uporaba določb o zaznambi spora
Za zaznambo izbrisne tožbe se določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki urejajo zaznambo spora, uporabljajo smiselno. Pri presoji vprašanja, v korist katere osebe se opravi zaznamba, je treba izhajati iz tega, da ima zaznamba izbrisne tožbe značilnost varovalne stvarne pravice. V konkretnem primeru varuje vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - povnoven vpis lastninske pravice na drugo toženko oziroma čas učinkovanja te vknjižbe, zato se zaznamba dovoli v njeno korist.
Odločitev o dodelitvi sodnika, ki sodi v obravnavani zadevi ni bila arbitrarna, kot to smiselno očita pritožnik, pač pa temelječa na zakonu, sodnem redu in letnem razporedu sodnikov ter zato skladna tudi z 23. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki določa, da mora biti sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenimi z zakonom in Sodnim redom.
ZVO-1 člen 144, 146c. OZ člen 240, 329, 329/1. ZMV člen 40. ZMV-1 člen 39. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
kršitev pogodbe - vrnitev prejetih sredstev - nepovratna sredstva - nepovratna finančna vzpodbuda - pogodba o sofinanciranju - državna pomoč - dodelitev pomoči - obremenjevanje in uničenje okolja - odjava vozila iz prometa - uničenje vozila - nemožnost izpolnitve pogodbe - namen pogodbe
Ker je toženka vozilo zaradi uničenja morala odjaviti iz prometa, ni mogla izpolniti pogodbene obveznosti, da vozilo v prometu uporablja najmanj tri leta in ga v tem času ne odtuji.
Sodišče prve stopnje se je napačno oprlo na določbo prvega odstavka 185. člena ZPP in spregledalo, da je tožeča stranka z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uveljavljala t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP, pri katerem v skladu s 186. členom ZPP privolitev tožene stranke ni potrebna (ob predpostavki, da je tudi za vmesni ugotovitveni zahtevek stvarno pristojno isto sodišče ter predvidena ista vrsta postopka).
ZKP člen 18, 18/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 74. URS člen 38.
videonadzor - določljivost - informacijska zasebnost - osebni podatek - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - odločanje o predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov do konca dokaznega postopka
Glede na ustaljeno stališče, da vsaka kršitev zakona (v obravnavani zadevi ZVOP-1) pri pridobivanju dokaza sama po sebi ni razlog za njegovo izločitev, saj je (ne)zakonitost obdelave takšnega dokaza odvisna od vrednostne ocene (kazenskega) sodišča, je z vidika kršitve 38. člena URS odločilno, da je fizična oseba določljiva, če se lahko identificira na način, ki ne povzroča velikih stroškov ali ne zahteva veliko časa.
URS člen 26, 53, 54.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8, 9.. ZZZDR-UPB1 člen 53, 54, 106, 119, 121.. DZ člen 157, 161.. ZNP-1 člen 102. ZPP člen 4, 362.
največja korist otroka - odškodninska odgovornost države - Center za socialno delo (CSD) - stiki z otrokom - postavitev izvedenca - duševne bolečine - teorija o adekvatni vzročnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - osebnostna pravica - protipravnost ravnanja policistov - varstvo in vzgoja otroka - običajno prebivališče - namestitev v krizni center - glavna obravnava v ponovljenem postopku
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženk na podlagi določbe 26. člena URS. Zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi protipravnih ravnanj delavcev druge toženke in policistov, za katera je podana tudi odgovornost prve toženke. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za duševne bolečine, ker je bil zaradi ravnanj delavcev druge toženke in policistov prikrajšan za družinsko življenje in stike z edino hčerko (gre torej za zahtevek za plačilo odškodnine za poseg v osebnostne pravice) ter premoženjsko škodo.
Vsaka odločitev v zvezi z otrokom mora temeljiti na spoštovanju otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP, ki jo je ratificirala tudi B.) in jih je treba upoštevati ne glede na državljanski status. Načelo "koristi otroka" je temeljnega pomena in mora biti za javne organe glavno vodilo pri sprejemanju ukrepov v zvezi z otrokom.
Tožnik je trdil tudi, da je specifična družinska situacija nakazovala na otrokovo ogroženost tudi zato, ker bi bil tožnik kot oče po tem, ko je mati izrazila resen namen z otrokom državo zapustiti, dejansko prikrajšan pri uveljavljanju starševskih upravičenj oz. bi mu bila odvzeta možnost soodločanja glede koristi otroka. Ob takem stališču o podani ogroženosti otroka, ki mu je na načelni ravni pritrditi, kot tudi v konkretni situaciji, če se ga naveže na presojo, da bi ob ustreznem delovanju policistov in zatem CSD dejansko oče tedaj uspel v nameri, da z začasno odredbo prepreči, da mati otroka odpelje na B., bi to šele lahko bila podlaga za oceno protipravnosti ravnanj in posledično škodo, če bi se v rednem sodnem postopku presodilo, da je otrok iztrgan iz domačega okolja in s tem ogrožen ter posledično očetu omejeni stiki oz. družinsko življenje z otrokom. Okoliščina, da je mati „nezakonito“, torej brez soglasja očeta, ki ima pravico soodločati o tem vprašanju kot starš, otroka odpeljala, sama zase ne vodi še do sklepa, da bi to bilo nujno preprečiti, sicer sledi odškodninska odgovornost države in njenih organov, ki so to namero zaznali oz. jih je na to že 23.12.2016 opozoril tožnik, kot poenostavljeno meni tožnik. Ta okoliščina je le upoštevana (kot pomembna, a ne edina) pri oceni, ali je otrok bil zaradi tega ravnanja ogrožen. Upoštevati ni le pravice tožnika, ki jih ima v okviru starševske skrbi, pač pa predvsem pravice otroka, ki so vselej v ospredju in ki v primeru kolizije prevladajo nad interesi in pravicami staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069283
DZ člen 7, 7/4, 143, 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - restriktiven pristop - ogroženost otroka - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - izvedba dodatnih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - koristi otroka kot pravni standard - pridobitev mnenja otroka
V primeru odločanja o ugovoru zoper že izdano začasno odredbo, mora sodišče, kljub temu, da še vedno odloča z znižanim standardom verjetnosti, razen v izjemnih okoliščinah, praviloma izvesti dodatne dokaze, na podlagi katerih lahko preveri svojo prejšnjo odločitev.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - delni umik tožbe - dopustitev spremembe tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljeni informativni dokazi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - pogoji za izdajo sodbe
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča, da tožeča stranka ni podala ustreznih trditev o tem, kje naj bi se zatrjevano delo opravilo. Če stranka ne opredeli objekta, kjer naj bi izvršila delo po podjemni pogodbi, kadar je to med strankama sporno, je preizkus izvršitve dela nemogoč.
DZ člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - skrb za dom in družino - nematerialni prispevek zakoncev - vrednotenje deleža vsakega zakonca - pobotni ugovor v pravdi - zavrnitev pobotnega ugovora - pobot terjatev - procesni pobot - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - vsebina sodbenega izreka pri pobotu
Golo dejstvo, da tožnica zaradi določenih zdravstvenih težav ni bila uspešna pri zaposlitvi na določeno delovno mesto, ne pomeni, da ni mogla opravljati gospodinjskih in vzgojnih nalog družine. Ob toženčevi zaposlenosti in odsotnosti, kot jo je sam prikazoval, je bil za normalno funkcioniranje družinskega življenja in skrb dveh mld. otrok bistveno večji del teh opravil, varstva in vzgoje na tožnici.
Ker je bil tožničin zahtevek zavrnjen, ni osnove za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. Le če sodišče ugotovi obstoj tožničine terjatve (v celoti ali delno), odloča tudi o pobotnem ugovoru (v tričlenskem izreku). Odločitev torej odpade, če sodišče ne ugotovi obstaja oziroma utemeljenosti tožnikove terjatve. Tožbeni zahtevek se brez razprave o nasprotni terjatvi toženca zavrne, v razlogih sodbe pa sodišče zgolj pojasni, da zaradi tega ni obravnavalo ugovora pobota v pravdi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00067202
URS člen 26, 26/1. ZKP člen 502, 502/1, 502/3, 502c, 502c/3, 538, 538/1, 539, 539/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - denarna odškodnina - zaseg denarnih sredstev - zaseg denarja - ustavitev kazenskega postopka - ugovor zastaranja - subjektivni zastaralni rok - seznanjenost s škodo in storilcem - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - pomanjkanje odločilnih dejstev
Toženka ima prav, ko v pritožbi opozori, da je sodišče odločalo mimo trditvene podlage. V sodbi namreč prvo sodišče na večih mestih izpostavi, da se je pred/kazenski postopek vodil zoper tožnika ter zoper njega tudi ustavil, čeprav tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah tega ni zatrjeval. Ravno nasprotno je izrecno navajal, da se je kasnejši kazenski postopek vodil in zaključil zoper tretjo osebo. Prvo sodišče takšna zmotno ugotovljena dejstva označi celo za nesporna, kar pa po pregledu spisovne dokumentacije ne vzdrži. Toženka je tekom postopka pred prvim sodiščem večkrat opozorila, da tožnik nikoli ni bil osumljenec oziroma obdolženec v kazenskem postopku, temveč prejemnik premoženjske koristi, za katero so ob izreku ukrepa začasnega zavarovanja obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je pridobljena s kaznivimi dejanji.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00067561
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 965, 965/1.
izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - zavarovalna vsota - limitiranje zavarovalne vsote - izčrpanost zavarovalne vsote
Res je za pritrditi pritožniku, da je dejstvo, da je zavarovalna vsota omejena (ki je omejena že po samem zakonu) sicer obstajalo že v času odločanja pravdnega sodišča, vendar pa v času teka tega postopka ta še ni bila izčrpana, niti ni bilo znano, ali in kdaj bo do tega prišlo. Omejitev zavarovalne vsote do trenutka, ko se ta dejansko izčrpa, ni pomembna okoliščina in skladno z ustaljeno sodno prakso pomeni spremenjeno okoliščino glede na trenutek določitve obveznosti zavarovalnice. Ugovor, da je bilo zavarovalno kritje izčrpano, je tako mogoče veljavno uveljavljati v trenutku nastopa tega dejstva. Odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor prenehanja terjatve, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tega dejstva ni mogel uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, iz 8. točke prvega odstavka 55. člen ZIZ pravočasen in utemeljen, je zato tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilna.
V obrazložitvi sodbe je povsem izostala dokazna ocena storilčevega ravnanja, ko naj bi ta oškodovanko zasledoval in se vedel drzno, kar pomeni, da izpodbijana sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih.