ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2.
prekinitev pravdnega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vpliv na obseg stečajne mase - obrazloženost odločitve - izjema od pravila
Situacija, ko sodišče kljub stečaju ne prekine pravdnega postopka, je izjema, zato bi jo sodišče moralo obrazložiti, če bi ugotovilo, da je podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00067564
URS člen 25. ZIZ člen 13, 15,17, 19, 20, 20a, 40, 40/5, 42, 42/1, 42/2, 55, 55/1, 55/1-3, 71, 71/1, 71/1-7. ZGD-1 člen 52, 52/2, 52/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravnomočnost in izvršljivost odločbe - nesuspenzivnost pritožbe - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Upoštevaje načelo formalne legalitete je izvršilno sodišče strogo vezano na izvršilni naslov, kar pomeni, da se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Takšen pomen tega načela sicer pravilno navaja tudi pritožba, prav tako ima dolžnik prav, da izvršilno sodišče mora presojati pravno upoštevne ugovorne razloge, med katere sodi tudi razlog, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče lahko oziroma celo mora ugotavljati pravilnost danega potrdila o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Da temu ni tako, izhaja iz določb petega odstavka 40. člena ZIZ in 42. člena ZIZ. V petem odstavku 40. člena ZIZ je določeno, da mora upnik predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Pristojnost v zvezi z izdajo oziroma razveljavitvijo potrdila o izvršljivosti odločbe je dalje urejena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZIZ. Zakon določa: – da potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločil o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena ZIZ) in – da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (drugi odstavek 42. člena ZIZ). Iz citiranih določb torej izhaja, da je tako za izdajo potrdila o izvršljivosti kot tudi za njegovo razveljavitev pristojno tisto sodišče oziroma organ, ki je izdal samo odločbo, v zvezi s katero se potrjuje izvršljivost.
Okoliščina, da je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti izvršilnega naslova, je v ZIZ (ki se primarno uporablja v izvršilnem postopku) določena kot eden od razlogov, ki lahko utemeljijo odlog izvršbe.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - prisilni ukrep - duševna bolezen - bipolarna afektivna motnja - psihiatrično izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje sebe in drugih - agresivnost - opustitev zdravljenja
Strokovne ocene izvedenke psihiatrične stroke o obstoju in posledicah duševne bolezni pritožba ne more izpodbiti s sklicevanjem na izpovedbo udeleženca glede incidenta, ki je bil povod za hospitalizacijo.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - neupoštevanje prepoznih navedb - druga pripravljalna vloga tožene stranke - konkretizacija pritožbenih navedb - pomanjkljive trditve - pravica do izjave - odločitev o pravdnih stroških
Stranke v sporih majhne vrednosti v svoji (drugi) pripravljalni vlogi ne smejo navajati novih dejstev in dokazov, razen če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka. Toženka v pritožbi trdi, da naj bi bila v obravnavanem primeru podana prav takšna situacija. Njene navedbe iz druge pripravljalne vloge naj bi pomenile odgovor na v drugi pripravljalni vlogi podane tožničine navedbe. Vendar pa pritožnica ob tem ne pojasni, katerih njenih navedb in dokazov naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo. Da bi lahko višje sodišče presodilo, ali so na novo zatrjevana dejstva res predstavljala odgovor na navedbe nasprotne stranke iz predhodne vloge ali pa je morebiti toženka z drugo vlogo dopolnjevala pomanjkljive navedbe iz svoje prve vloge, bi morala toženka pojasniti, za katera (konkretna) zatrjevana dejstva sploh gre.
DZ člen 7, 141, 141/1, 143, 157, 157/2, 157/3, 161.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - stiki mladoletnega otroka s starši - korist mladoletnega otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - tehtanje okoliščin - mnenje otroka - začasno bivanje v zavodu - javni vzgojno izobraževalni zavod
Naloga sodišča prve stopnje je bila, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, kakšna oblika stikov je v sedanjosti v največjo korist mld. A. A. Sodišče pri odločanju o stikih (prvi odstavek 141. člena DZ), kot v vseh postopkih v zvezi z otrokom (7. člen DZ), prvenstveno presoja, kako bodo najbolje varovane otrokove koristi. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Ne gre za tekmovanje med starši, temveč sodišče pretehta vse okoliščine in sprejme odločitev, ki je otroku v korist.
Glede na pritožbeno neizpodbito ugotovitev, da dogovor iz leta 1985 spornih 6 nepremičnin, ni obsegal, je pravilen tudi nadaljnji zaključek, da pok. A. A. glede spornih 6 nepremičnin, ni bil v dobri veri. Zato pogoji za priposestvanje niso izkazani.
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da po odredbi sodnika vodi narok, še ne pomeni, da lahko na podlagi tako izvedenega naroka potem končno odločitev o zadevi sprejme sodnik, ki na naroku ni bil navzoč, saj na tak način ni mogoče udejaniti načela neposrednosti oziroma na tak način tega načela ni dopustno prebiti. Ker je torej izpodbijano odločitev sprejela sodnica, ki na naroku za obravnavo predloga za določitev sodnih penalov, na katerem je strokovna sodelavka opravljala ogled in izvajala dokaze, ni sodelovala in tam niti ni bila prisotna, je prišlo do kršitve načela neposrednosti, na kar utemeljeno opozarja dolžnica v pritožbi, hkrati pa je sklep zaradi opisane napačne sestave sodišča pri odločanju obremenjen tudi s kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Skladno z določbo drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je bila pokojnina pravilno odmerjena v višini 58,5 % od pravnomočne pokojninske osnove. Odločilno je namreč leto 2020 (tedaj je odmerni odstotek znašal 58,5 %), ko je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - delni umik tožbe - dopustitev spremembe tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljeni informativni dokazi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - pogoji za izdajo sodbe
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča, da tožeča stranka ni podala ustreznih trditev o tem, kje naj bi se zatrjevano delo opravilo. Če stranka ne opredeli objekta, kjer naj bi izvršila delo po podjemni pogodbi, kadar je to med strankama sporno, je preizkus izvršitve dela nemogoč.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067447
KZ-1 člen 18, 227, 227/1, 227/2. ZOPOKD člen 4, 4-3. ZKP člen 257, 258.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pravica do učinkovite obrambe - opis kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - čas izvršitve kaznivega dejanja - prepovedana posledica - velika premoženjska škoda - materialni pogoj odgovornosti pravne osebe - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju - strokovna pomoč - insolventnost družbe
Očitna ekonomska nerazumnost pogodbe, ki je neposredno povzročila izpad prihodkov družbe C. d.o.o., hkrati pa onemogočila ustrezno odmeno v obliki plačila kupnine, konkretno očitano izvršitveno ravnanje določa kot "drugo goljufivo dejanje", primerljivo s prodajo premoženja po nerealni ceni oziroma sploh brez odmene v pogojih grozečega stečajnega postopka nad družbo kot dolžnikom.
V sodbenem izreku je nastajanje velike premoženjske škode upnikom časovno zamejeno od januarja do decembra 2015, kar je v skladu z abstraktnim dejanskim stanom, ki določa prepovedano posledico kot posledico trenutnega izvršitvenega ravnanja, ne izključuje pa, da nastaja sukscesivno, z vsakim mesečnim izostankom plačila najemnin družbi C. d.o.o. kot bivšemu lastniku objekta.
Trenutnost izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja pomeni tudi, da prepovedana posledica nastane naenkrat kot neposredna posledica izvršitvenega ravnanja.
Pritožba zmotno enači položaja strokovne pomočnice obrambe in izvedenke, saj je prva pomoč obtožencu, da svoj zagovor podkrepi s strokovnimi stališči, druga pa pomočnik sodišča pri razreševanju strokovno zahtevnih vprašanj pri nalogi popolnoma in po resnici ugotoviti odločilna dejstva v postopku tako v škodo kot v korist obtoženca. Očitno je, da je položaj strokovnjakinje in izvedenke v izhodišču drugačen v tolikšni meri, kot se v bistvenem razlikujeta položaj obtoženca kot stranke v postopku in položaj sodišča kot tistega, ki odloča o različnih tezah strank v postopku.
V napadeni sodbi je sicer sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se pridobitev premoženjske koristi veže na opis kaznivega dejanja, očitanega obtožencu B. B., ki z obtoženo pravno osebo ni bil v takem odnosu, na podlagi katerega bi se lahko vzpostavila njena kazenska odgovornost; vendar pa zmotno zaključilo, da je konkretizacija materialnega pogoja kazenske odgovornosti pravne osebe v smislu prispevka njenih vodstvenih oziroma nadzornih organov nujen del opisa njej očitanega kaznivega dejanja.
Materialnega pogoja kazenske odgovornosti pravne osebe v smislu konkretizacije prispevka njenih vodstvenih oziroma nadzornih organov k storitvi kazenskega dejanja ni treba vključiti v opis očitka zoper pravno osebo, ga pa je pred zaključkom, da je kazenska odgovornost pravne osebe dokazana, treba ugotoviti.
Storilčev odnos do protipravnega ravnanja je razviden tudi iz okoliščine, ali in kolikokrat je že bil obsojen za kazniva dejanja, pri čemer ne more biti bistvenega pomena, ali so bila dejanja istovrstna ali različna, in tudi ni mogoče razlagati, da je storilec lahko obsojen zaradi več različnih kaznivih dejanj, pa bo naslednja obsodba ponovno pogojna, ker za to dejanje še ni bil obsojen.
Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 29, 29/1, 29/2.
regresni zahtevek - prometna nezgoda - odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - merilo skrajne skrbnosti - poledica - lokalna cesta - posipanje proti poledici - postavitev prometne signalizacije
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je vzdrževalka ceste ravnala s potrebno skrbnostjo. V obravnavanem primeru je šlo za lokalno cesto, podizvajalec prve toženke pa je posipavanje izvajal redno in je tudi na dan nezgode cesto v zgodnjih jutranjih urah ustrezno posipal. Izvedenec je namreč ugotovil, da je bilo izvedeno posipanje (glede na način in čas posipanja) najbolj učinkovit in ustrezen ukrep ter da na dan prometne nezgode niso poznane posebne in neobičajne zimske vremenske razmere, ki bi zahtevale dodatno preventivno ukrepanje. Ravnanje prve toženke v konkretni zadevi, ko niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi vzdrževalki ceste narekovale povečano skrbnost pri odpravljanju ali preprečevanju poledice, tako ustreza merilom zahtevane skrajne skrbnosti.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen
Pritožbena trditev, da znak kaznivega dejanja preslepitve drugega ni ustrezno opredeljen v konkretnem delu obtožnice, ni utemeljen. V konkretnem delu obtožnice so namreč navedena vsa tista ravnanja obtoženega, ki so oškodovanca preslepila, da je za obtoženega opravljal podizvajalska dela in ves čas verjel, da mu bo obtoženi plačal, ob dejstvu, da je oškodovanec že v preteklosti delal za obtoženca, mu ves čas plačeval manjše zneske, ki so bili plačani z zamudo, da mu je kazal slike nove hiše, s čimer je utrjeval oškodovančevo prepričanje, da ima zadostna premoženjska sredstva, ob tem, da mu je zamolčal, da so njegovi bančni računi obremenjeni s sklepi o izvršbah, da je stanje na njegovih računih pri Banki X. in Banki Y. d.d. pozitivno zgolj iz razloga nakazil gotovine, stanje na računu pri Banki W. pa celo negativno, pri čemer je opisano, da je obtoženi v kritičnem obdobju z bančnega računa dvigoval gotovino, v zneskih, ki so presegali zneske po posameznih izstavljenih računih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00067202
URS člen 26, 26/1. ZKP člen 502, 502/1, 502/3, 502c, 502c/3, 538, 538/1, 539, 539/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - denarna odškodnina - zaseg denarnih sredstev - zaseg denarja - ustavitev kazenskega postopka - ugovor zastaranja - subjektivni zastaralni rok - seznanjenost s škodo in storilcem - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - pomanjkanje odločilnih dejstev
Toženka ima prav, ko v pritožbi opozori, da je sodišče odločalo mimo trditvene podlage. V sodbi namreč prvo sodišče na večih mestih izpostavi, da se je pred/kazenski postopek vodil zoper tožnika ter zoper njega tudi ustavil, čeprav tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah tega ni zatrjeval. Ravno nasprotno je izrecno navajal, da se je kasnejši kazenski postopek vodil in zaključil zoper tretjo osebo. Prvo sodišče takšna zmotno ugotovljena dejstva označi celo za nesporna, kar pa po pregledu spisovne dokumentacije ne vzdrži. Toženka je tekom postopka pred prvim sodiščem večkrat opozorila, da tožnik nikoli ni bil osumljenec oziroma obdolženec v kazenskem postopku, temveč prejemnik premoženjske koristi, za katero so ob izreku ukrepa začasnega zavarovanja obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je pridobljena s kaznivimi dejanji.
URS člen 22. DZ člen 74. ZPP člen 115, 115/2, 224, 224/1, 258, 258/2, 291, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neopravičen izostanek stranke - neopravičena odsotnost z naroka - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - pravica stranke do obravnavanja - verodostojna listina kot dokaz
Ker toženca nista predložila ustreznih dokazil, s katerimi bi svoj izostanek iz naroka za glavno obravnavo opravičila, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem strank utemeljeno opustilo (drugi odstavek 258. člena ZPP), upoštevaje, da sta bila toženca opozorjena na posledice, če se vabilu na narok dne 23. 8. 2022 ne bi odzvala.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa jasno navedlo, katere stroške je toženki priznalo in na kakšni podlagi, in je pritožbeno sodišče sprejeto odločitev lahko preizkusilo. Res sicer ni navedlo, katerih priglašenih stroškov toženki ni priznalo, vendar pa veljajo za obrazložitev stroškovnih odločitev v sodni praksi nekoliko nižji standardi (iz tega, kar in kolikor je stranki priznano, je mogoče sklepati na nepriznano), poleg tega pa te vrste odločitev tudi nimajo zavrnilnega dela.
Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za priznanje nagrade za pregled prepisa zvočnega posnetka prič z naroka. Nagrada za tako opravilo je namreč že vključena v nagradi za narok.
ZPP člen 8. ZDR-1 člen 155, 156, 158, 179. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/3. ZJU člen 140. ZSSloV člen 53.
dnevni počitek - neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - premoženjska škoda - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, kdaj in koliko časa naj bi tožnik opravljal posamezne naloge ter katere so bile te naloge, zaradi katerih naj ne bi mogel koristiti zakonsko predpisanega 11-urnega dnevnega počitka. Sodišče prve stopnje je namreč vsebino tožnikovih nalog ugotovilo povsem na splošno.
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - dokaz prehoda obveznosti
Predložena overjena izjava (vsaj) glede višine terjatve do preostalega poroka ne predstavlja listine po 24. členu ZIZ, saj višina zgolj iz same listine ni preverljiva in je ni mogoče preizkusiti oziroma temu izvršilni postopek niti ni namenjen.
KZ-1 člen 134a, 134a/1. ZKP člen 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-5.
kaznivo dejanje zalezovanja - predlagalni delikt - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - neprihod na narok - interes za kazenski pregon - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesne predpostavke za pregon
Izostanek oškodovanke iz naroka za glavno obravnavo bo potrebno presojati z vidika, ali je izkazala interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca, saj glede na navedeno obstaja dvom o tej okoliščini. Na to opozarja tudi obdolženi v pritožbi, ko navaja, da oškodovanka ni pristopila niti na predobravnavni narok, čeprav je vabilo bilo izkazano. Pri tem pa je potrebno razlikovati fazo postopka predobravnavnega naroka in glavne obravnave, vendar to okoliščino, na katero opozarja obdolženi, ni spregledati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.
plačilo za nadurno delo - plačilo dnevnic - poklicno zavarovanje - voznik tovornega vozila - zadostna trditvena podlaga - informativni dokaz - dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Tožnik je podal zadostno trditveno podlago ter predlagal primerne dokaze za dokazovanje dejstev. Število zatrjevanih nadur je resda navedel le skupno za vsak posamezen mesec, vendar zaradi tega trditvena podlaga še ni nezadostna; nenazadnje je tudi glede na tožnikove plačilne liste obračunsko obdobje predstavljal mesec dni.
Ker delavec ni prerekal navedb delodajalca, da je iz naslova dnevnic delavcu plačal znesek dnevnic ter predložil potrdilo o plačilu tega zneska delavcu, je bil tožbeni zahtevek za plačilo dnevnic v tem obsegu utemeljeno zavrnjen.
Izpolnjevanje obveznosti do prijave v poklicno zavarovanje in sklenitev ustrezne pogodbe (in šele posledično plačevanje ustreznih prispevkov) je potencialna kršitev dolžnosti delodajalca v razmerju do delavca, ki jo mora ta v skladu s prvim in drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljati najprej pri delodajalcu in šele po tem na sodišču. Delavec ne more biti uspešen samo z uveljavljanjem denarne terjatve pred sodiščem, če mu pravica pred tem še ni bila priznana.