mednarodna zaščita – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – nasilje v sorodstvu – dejanja preganjanja - subsidiarna zaščita – status prosilca – status tujca – neoprava glavne obravnave
Tožnik je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog, zakaj je zaprosil za mednarodno zaščito, izrecno navedel, da ima težave z bratrancema, ki sta psihično bolna, ga napadata in maltretirata na njihovem skupnem dvorišču in ga obmetavata s kamenjem. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri zatrjevanem nasilju v sorodstvu ne gre za nasilje oziroma dejanja preganjanja v smislu Ženevske konvencije in 24. člena ZMZ, ki določa subjekte preganjanja ter 26. člena ZMZ.
ZMZ člen 59, 59/1-2. Uredba Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 10.
omejitev gibanja - tretja država - nezakonit vstop - pristojna država za obravnavo prošnje
Po presoji Vrhovnega sodišča je relevantna okoliščina dejstvo, da je tožnik iz tretje države nezakonito vstopil v EU. Kje natančno je to storil in kdaj se je to zgodilo, po mnenju Vrhovnega sodišča ni pravno pomembno. Namen omejitve gibanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ je namreč ugotovitev pristojne države za obravnavo prosilčeve prošnje za priznanje mednarodne zaščite, v obravnavanem primeru ob upoštevanju določb 10. člena Uredbe 2003/343/ES, ki določajo pristojno državo za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite v primeru nezakonitega vstopa prosilca iz tretje države v državo članico EU.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – nekonsistentne, protislovne, malo verjetne navedbe – verjetna izkazanost navedb
Dejansko stanje se je tudi v tej zadevi lahko popolno ugotovilo iz tožnikove prošnje in drugih njegovih izjav iz uradnih dokumentov italijanskih oblasti ter baze prstnih odtisov EURODAC, zato je tožena stranka lahko odločala v pospešenem postopku. Pravilno in zakonito je zavrnila prošnjo kot očitno neutemeljeno, saj so bili za to izpolnjeni trije razlogi iz 55. člena ZMZ.
subsidiarna oblika zaščite – splošna verodostojnost prosilca – pospešeni postopek
Iz pritožnikovih izjav izhaja, da okoliščin za priznanje statusa begunca pritožnik v obravnavani zadevi ne uveljavlja, pač pa je uveljavljal samo subsidiarno obliko zaščite iz tretjega odstavka 2. člena v zvezi z 28. členom ZMZ. Izpolnjenost pogojev za priznanje te oblike zaščite je tožena stranka ugotavljala v pospešenem postopku, ki ga ZMZ (členi 52 do 55) za to obliko mednarodne zaščite ne izključuje.
mednarodna zaščita – neverodostojnost prosilca – presoja pogojev za subsidiarno zaščito
Le z ugotovitvijo, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti, ob tožnikovem vztrajnem zatrjevanju, da bi ga ob vrnitvi v izvorno državo tam ubili, pa ni mogoče utemeljiti stališča tožene stranke, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 2. člena ZMZ za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012309
ZMZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/4, 55, 59, 59/1. ZPP člen 339.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – odgovorna država za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito – začetek postopka za določanje odgovorne države članice - presoja dokazov o pravnoodločilnih dejstvih
Če sodišče dokazov, ki jih je izvedlo na glavni obravnavi, ne presodi in v obrazložitvi sodbe te presoje ne navede, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012363
ZMZ člen 51, 51/1, 51/3, 59, 59/1. ZUS-1 člen 40, 40/3.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje identitete prosilca – nezakonito prečkanje meje države članice – prosti preudarek
Omejitev gibanja po ZMZ je kot možnost določena za posebne določene primere in če so za to podani utemeljeni razlogi gre za ukrep v javnem interesu za zavarovanje javnega reda.
V obravnavani zadevi izrečeni ukrep je v neposredni zvezi s preprečevanjem nezakonitega vstopa v državo in ugotavljanjem tožnikove identitete in se bo lahko z njim zagotovilo, da bo tožnik predan drugi državi članici, ki bo pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012271
ZMZ člen 52, 52/2, 55, 55/4, 74, 74/4. URS člen 22.
mednarodna zaščita – sum zavajanja – neskladje v izjavah prosilca
Ustaljena upravnosodna praksa je, da če so v izjavah (oziroma v ravnanjih) prosilca za azil pomembne nekonsistentnosti in neskladja, mora uradna oseba stranki dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti. Omenjeni procesni standard je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in veže upravni organ tudi v azilnem postopku.
Enotni azilni postopek pomeni, da tožena stranka najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele, če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - obvezna presoja pogojev za subsidiarno zaščito - odločba Ustavnega sodišča
Ker pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito pomeni, da je prosilec lahko prisilno odstranjen v izvorno državo, mora taka zavrnitev prošnje vsebovati tudi presojo obstoja pogojev za subsidiarno zaščito (da vrnitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter prosilec v izvorni državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju).
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – splošna verodostojnost prosilca – upoštevanje informacij o izvorni državi
Tožnikova splošna verodostojnost ni bila izkazana, saj so bile njegove izjave glede edinega dogodka, ki naj bi bil povod za odhod iz izvorne države, med seboj neskladne, tožnik pa nastalih neskladnosti tudi ni pojasnil. S takšnimi izjavami pa je tožnik vnesel dvom tudi v resničnost vseh svojih navedb in trditev.
azil - dejanje preganjanja – zavrženje prošnje v pospešenem postopku
Če prosilec za azil ne zatrjuje dejanj, ki bi imela lastnosti preganjanja, ni potrebe za presojo skladnosti njegove prošnje z dostopnimi specifičnimi in splošnimi informacijami, povezanimi z njegovo zadevo.
azil – mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ekonomski razlogi – razumevanje postopka – jezikovne ovire – subsidiarna zaščita – načelo nevračanja – utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo – prisilna vrnitev v izvorno državo – obseg taksne oprostitve
Če prosilec pride v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov, se njegova prošnja za mednarodno zaščito v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena zavrne.
Status subsidiarne oblike zaščite (tretji odstavek 2. člena v povezavi s 34. členom ZMZ) se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v matično državo ali državo zadnjega stalnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno šđkodo, kot jo določa 28. člen ZMZ.
S tem, ko je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 52. člena ZMZ v povezavi s četrtim odstavkom 74. člena ZMZ odločila, da mora tožnik zapustiti državo, še ni odločila o njegovi (prisilni) vrnitvi v izvorno državo.
azil – mladoletni prosilec – pospešeni postopek – nerazjasnjeni razlogi za zapustitev izvorne države
Tožena stranka bi morala tožniku – mladoletnemu prosilcu z dodatnimi vprašanji omogočiti, da pojasni svoje odgovore (nasprotujoče izjave) o razlogih za zapustitev izvorne države.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – neskladnost izjav
Izjave in dejanja osebe, ki prosi za mednarodno zaščito in zatrjuje, da je v izvorni državi preganjana, da jo je morala zapustiti in iskati mednarodno zaščito v tuji državi, morajo biti skladne ter mora tako iz navajanj kot iz ravnanj izhajati prosilčeva potreba, da pridobi mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita – začasna omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca
Razlog za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti je podan, saj tožnik ustrezne listine, s katero bi dokazoval istovetnost, ni predložil, po lastni izjavi pa se je najprej celo predstavljal za drugo osebo in šele kasneje naj bi navedel prave podatke.
ZMZ člen 7, 7/3, 8, 43, 43/3, 47, 47/3. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 72, 82, 82/1.
azil – mednarodna zaščita – varstvo pravic prosilcev – uporaba jezika, ki ga prosilec razume – osebni razgovor – prisotnost zakonitega zastopnika, pooblaščenca oziroma predstavnika Visokega komisariata pri razgovoru
Pravica do sodelovanja pooblaščenca oziroma osebe, ki jo kot pomoč in podporo izbere prosilec, pri podaji prošnje za mednarodno zaščito je kot pravica prosilca, o kateri mora biti prosilec izrecno seznanjen že pred samo podajo prošnje, izrecno določena in poudarjena v ZMZ in Pravilniku in kot taka ne more in ne sme biti odvisna od predhodne ali naknadne presoje o tem, na kakšen način naj bi v posameznem primeru odsotnost ali prisotnost pooblaščenca oziroma strokovnega pomočnika prosilcev pri sprejemu prošnje za mednarodno zaščito lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
odločanje v pospešenem postopku – ekonomski razlogi – očitno neutemeljena prošnja
Glede na navedbe tožnikov, da sta zapustila izvorno državo zaradi nezmožnosti skrbeti sama zase, kar sta utemeljevala z dejanskimi okoliščinami: starost, bolezen, slabe bivalne razmere, pomanjkanje sredstev za življenje, otežen dostop do zdravniške in socialne pomoči, in glede na to, da sta na izrecno vprašanje, ali sta bila v izvorni državi preganjana, odgovorila negativno, je pravilna ugotovitev obstoja razlogov iz 1. in 2. alineje 55. člena ZMZ.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – sum na zavajanje in zlorabo postopka
Dejstvo, da je bil prosilec leta 2007 v Italiji, od koder je bil zaradi nezakonitega vstopa in bivanja izgnan, ter da v Italiji ni zaprosil za azil, vse to pa je v prošnji za mednarodno zaščito zamolčal, so okoliščine, ki vzbujajo sum na zavajanje in zlorabo postopka.
očitno neutemeljena prošnja – mednarodna zaščita – pospešeni postopek – subsidiarna zaščita – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – slabo psihični stanje prosilca
Prošnjo za mednarodno zaščito je treba vložiti v najkrajšem možnem času, razen če ima vložnik za drugačno ravnanje utemeljene razloge.