Zakonita je odločba toženke, s katero je bila zavržena tožničina zahteva za odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ker se je o isti upravni zadevi že vodil upravni postopek, ki v času vložitve nove vloge še ni bil zaključen.
ZPIZ-1 člen 50, 51, 390, 410. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 19.
odmera starostne pokojnine – pokojninska doba
Tožnici je bila pravica do starostne pokojnine priznana po predpisih, veljavnih do 30. 6. 1983 za 36 let pokojninske dobe in 58 let starosti. Ker se ji zaradi nadaljevanja delovnega razmerja pokojnina ni izplačevala, ji je bila s 1. 1. 1990 odmerjena ugodnejša pokojnina po tedaj veljavnih predpisih, po katerih se je starostna pokojnina odmerila največ v 85 %, zato doba, dopolnjena nad 36 let, ni mogla vplivati na odmerni odstotek. Tožnica po 1. 1. 2000 ni bila več zavarovanka in ni dopolnila pokojninske dobe, zato ni podlage za odmero starostne pokojnine za 42 let pokojninske dobe po ZPIZ-1, kot to neutemeljeno uveljavlja.
Na družbi, v konkretnem primeru na toženi stranki, je dokazno breme za trditve o obstoju okoliščin, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – univerzalno pravno nasledstvo – odgovornost za obveznosti
Do prehoda podjetja iz premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride z vpisom prenosa v sodni register. Obveznost fizične osebe za obveznosti, temelj katerih je nastal pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), a subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
Izbira načina prevoza, ki ga je z naročilom pridobila tožeča stranka, se presoja upoštevaje pravila OZ o potrebnem skrbnem ravnanju osebe pri izpolnitvi obveznosti iz njene poklicne dejavnosti. Skrbnost, ki se zahteva od tožeče stranke iz njene poklicne dejavnosti, v okviru katere je sprejela naročilo tožene stranke, ji je narekovala takšno ravnanje pri izbiri načina prevoza, ki naročniku ne bi povzročilo nepotrebnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059695
ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23-3. ZPP člen 199, 199/1.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - čas sklenitve prodajne pogodbe - zavrnitev prodaje - prekluzivni rok - odložni pogoj - naknadna odobritev pravnega posla - tožba na sklenitev pogodbe - udeležba intervenienta - intervencijski interes
Ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetni pravdi bi pomenilo oviro za tožbeni zahtevek stranskega intervenienta v drugi pravdi na sklenitev kupoprodajne pogodbe za predmetna zemljišča iz naslova predpogodbe. Zato je izkazan njegov stranski intervencijski interes v tej pravdi.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sicer sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enotes in je zato pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Če je torej stranski intervenient izgubil pravico do veljavne sklenitve pogodbe za zemljišča, ki so predmet te pravde, je do sklenitve ustrezne pogodbe upravičen tožnik.
depozit v podružnicah Ljubljanske banke v republikah nekdanje Jugoslavije – status filiale Zagreb – odgovornost osnovne družbe za obveznosti podružnice – odgovornost države za dolg banke – bančni denarni depozit – subjekti depozitnega razmerja – ne ultra alterum tantum pri bančnih depozitih
Že samo zato, ker je bila zagrebška bančna enota vpisana v sodni register kot podružnica tožene stranke, velja, da je tožena stranka kot osnovna družba (najmanj tedaj) odgovarjala za njene obveznosti. Kolikor po ustanovitvi in pravni registraciji podružnice slednja in tožena stranka svojih materialnih tokov nista uravnavali tako, kot je nalagal pravni red, to na razmerja do tretjih ne more in ne sme vplivati.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je pogodba o bančnem denarnem depozitu. Stranki pogodbenega razmerja sta deponent (varčevalec) in depozitar (banka). Država ni stranka pogodbenega razmerja.
Pravilo iz 1040. člena ZOR se nanaša na vprašanje kraja vplačil in izplačil. Nanaša se torej na vprašanja načina izpolnitve, ne pa na vprašanje, kdo so subjekti pravnega razmerja.
Zaradi specifike pravnega posla bančnih vlog, bančnih depozitov in podobno je specifična tudi uporaba pravila ne ultra alterum tantum v teh zadevah. Ker gre za pogodbeno razmerje trajanja, v katerem banka sproti pripisuje obresti h glavnici na računu njegovega imetnika, v primeru teh obresti ne gre za zapadle, a neplačane obresti. Ker ta pogoj ni izpolnjen, načeloma tudi ni mogoče uporabiti pravila ne ultra alterum tantum, ki se navezuje na pogoj zapadlih, a neplačanih obresti. Vendar pa se ta položaj spremeni, ko banka neha izpolnjevati svoje pogodbene obresti, ko torej pride do kršitve pogodbe.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 273.
začasna odredba - denarna terjatev - aktivno ravnanje
Slabo finančno stanje dolžnika ter s tem povezane slabše možnosti za izterjavo (morebitnega) v sporu prisojenega zneska, ne pomenijo, da dolžnik aktivno onemogoča izterjavo, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
odškodninska odgovornost - protipravnost - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je bila podana tožnici pred zaključkom habilitacijskega postopka, ko je še imela potrebno izvolitev v naziv docentke, ni bila zakonita. Kljub temu pa ni mogoče šteti, da je podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
vknjižba lastninske pravice – udeleženec v postopku – dovoljenost ugovora - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – namembnost zemljišč
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2, 47/3. ZRSin člen 9, 9/1, 9/3.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes - sindikat - reprezentativnost
Tudi v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami se pravno upravičenje (procesna legitimacija) presoja na podlagi 47. člena ZDSS-1, kar pomeni, da morajo združenja in skupine delavcev, ki niso stranke kolektivne pogodbe, izkazati, da kolektivna pogodba za njih velja in da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Trije bivši delavci nasprotnega udeleženca z zatrjevanjem, da bodo v primeru morebitnega uspeha v kolektivnem delovnem sporu lahko predlagali obnovo njihovih individualnih delovnih sporov, v katerih se je presojala zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takšnega interesa ne uveljavljajo, ampak izkazujejo le svoj individualni interes.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064600
ZFPPIPP člen 266, 266/2, 316, 317, 320, 322.
vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – poslovanje v stečajnem postopku – končanje nujnih poslov – pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika – unovčenje stečajne mase – upravljanje stečajne mase
V kolikor bi bilo mogoče prodajno pogodbo v delu, v katerem sta se pogodbeni stranki dogovorili, da lahko prodajalec od kupca zahteva sklenitev prodajne pogodbe za odkup premičnin, ki mu jih je prodal, do 02. 06. 2011, opredeliti kot vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za izpolnitev le-te niso podani pogoji, saj je pravica prodajalca, da od kupca zahteva sklenitev prodajne pogodbe, prenehala s potekom časa, za katerega je bila dogovorjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059705
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – stroški za izvedensko mnenje – uspeh v pravdi
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi udarnine palca levega stopala in zvin sklepa med prvo stopalno kostjo in osnovno prstno kostjo levega palca.
Prvostopno sodišče bi moralo priznati celotne stroške izdelave izvedenskega mnenja ne glede na dosežen uspeh v pravdi. Ti stroški bi v enakem znesku nastali v vsakem primeru, torej tudi, če bi tožnik v celoti uspel s tožbenim zahtevkom, kar pomeni, da so neodvisni od tega, v kakšni višini je bilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode ugodeno.
zavrženje pravnega sredstva – napoved pritožbe – predložitev pooblastila ob napovedi pritožbe
Sodišče prve stopnje je določbo 5. odstavka 98. člena ZPP o zavrženju pravnega sredstva, ki mu ni priloženo pooblastilo pooblaščenca, zmotno razširilo tudi na napoved pritožbe. Napoved pritožbe ni pravno sredstvo, pač pa vloga v postopku, ki jo mora podati pravdna stranka zato, da si zagotovi pravico do pravnega sredstva - pritožbe zoper sodbo.
Ker tožnica ni dokazala opravičljive zmote in tudi ne, da je sodno poravnavo sklenila pod prisilo, niso podani razlogi za razveljavitev sodne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062688
OZ člen 1013, 1019.
kršitev leasing pogodbe – odškodnina za premoženjsko škodo – odgovornost poroka za premoženjsko škodo iz kršitve leasing pogodbe – poroštvo – obličnost poroštvene izjave
Odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja novo, samostojno terjatev tožeče stranke kot leasingodajalca, ki ima drugačno podlago od dogovorjene pogodbene obveznosti, zaradi česar ob odsotnosti izrecne pisne izjave poroka, da prevzema obveznost tudi za njeno plačilo, ni mogoče šteti, da takšna obveznost izhaja že iz dejstva, da se je tožena stranka kot porok zavezala za plačilo obrokov leasinga kot pogodbeno dogovorjene izpolnitve glavnega dolžnika. Podlaga za nastanek odškodninske obveznosti namreč ni pogodba, temveč zakon, ki določa pravico povračila škode v primeru kršitve pogodbe.
Iz izvedeniškega mnenja in izpovedbe izvedenke izhaja, da ni moč predvideti trajanja potrebe obravnave staršev in starih staršev ter otroka. Sodišče je zato navedlo, da se bodo začeli vršiti stiki po uspešno zaključenem postopku terapevtske obravnave staršev, starih staršev in otroka, ko bo klinična psihologinja ocenila, da je prišlo do takega napredka in sodelovanja staršev in starih staršev, ki bodo omogočili samostojne stike.
V pravnomočno zaključenem postopku se je ugotovilo, da je bil tožnik pravilno razporejen. V kolikor njegov sodelavec na podobnem delovnem mestu prejema višjo plačo zaradi določenih dodatkov oz. uspešnosti, kar je stvar ocene nadrejenih delavcev, to ne predstavlja novega dejstva, na podlagi katerega bi bil tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - neutemeljeni odpovedni razlogi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, je zakonita, saj je pri tožencu prenehala potreba po opravljanju dela iz njene pogodbe o zaposlitvi. Odpoved ni bila posledica razveznega postopka med strankama, ampak dejstva, da je toženec tožničino delovno mesto ukinil in njene delovne naloge prenesel na preostale zaposlene.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064116
ZPP člen 7, 212, 325,326, 335. ZMZPP člen 1,23,48,50,64.
mednarodna pristojnost – uporaba tujega prava - sklepčnost tožbe – pravočasna trditvena podlaga – dopolnilna sodba – predlog stranke - slamnati kupec
Ker gre v konkretnem primeru za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja in se nanaša na izpolnitev pogodbene obveznosti (izstavitev zemljiškoknjižne listine), razloga za izključitev pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji ni, ne glede na to, da sicer nepremičnina leži v Republiki Hrvaški.
Sodna praksa je ustaljena na stališču, da se kot pravočasen predlog za dopolnitev sodbe šteje tudi pritožba stranke, v kateri le-ta sodišču očita, da ni odločilo o celotnem ali vseh zahtevkih.
Sodišče dejstev, ki jih je ugotovilo, ko je izvajalo dokaze, pa niso bila zatrjevana, ne bi smelo vzeti za podlago svoje odločitve. Takšna kršitev, ki se ni odrazila v kateri od absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, je upoštevna takrat, ko lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Res je sicer, da pritožnik ob uveljavljanju relativne kršitve določb ZPP nosi tudi breme dokazovanja verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja oziroma breme argumentacije za sklepanje, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi ZPP odločilo drugače, vendar pa posebno prizadevanje za dokazovanje možnosti vpliva kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe ni potrebno tedaj, ko je kvaren vpliv očiten.