pravična odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri določitvi denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti so pravno relevantna dejstva o obsegu trajnih posledic utrpelih poškodb v smislu zmanjšanja funkcionalnih sposobnosti poškodovanih delov telesa in s tem prizadetosti kvalitete oškodovančevega življenja ter posledičnega vpliva na porušenje njegovega notranjega ravnovesja oz. njegovo duševno doživljanje teh spremenjenih okoliščin.
poklicna rehabilitacija - začasno nadomestilo po pričetku dela na drugem delovnem mestu po zaključeni poklicni rehabilitaciji
Tožnik je pravico do poklicne rehabilitacije pridobil na podlagi določb ZPIZ, v času veljavnosti ZPIZ-1 je bil le podaljšan čas poklicne rehabilitacije. Zgolj zaradi tega ni mogoče šteti, da je tožnik upravičen do pravic na podlagi ZPIZ-1, konkretno do pravice do začasnega nadomestila po pričetku dela na drugem delovnem mestu po zaključeni poklicni rehabilitaciji, ki je ZPIZ ni poznal.
Zakonita je odločba toženke, s katero je bila zavržena tožničina zahteva za odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ker se je o isti upravni zadevi že vodil upravni postopek, ki v času vložitve nove vloge še ni bil zaključen.
Iz izvedeniškega mnenja in izpovedbe izvedenke izhaja, da ni moč predvideti trajanja potrebe obravnave staršev in starih staršev ter otroka. Sodišče je zato navedlo, da se bodo začeli vršiti stiki po uspešno zaključenem postopku terapevtske obravnave staršev, starih staršev in otroka, ko bo klinična psihologinja ocenila, da je prišlo do takega napredka in sodelovanja staršev in starih staršev, ki bodo omogočili samostojne stike.
ZFPPIPP člen 57, 121, 121/1, 343, 343/4, 344, 344/1.
prodaja nepremičnine – sklep o izročitvi nepremičnin kupcu – procesna legitimacija za pritožbo
Procesno legitimacijo za pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu priznava ZPFFIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti pa procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve.
Nevarno mesto je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč vse okoliščine primera, vsebinsko napolni sodišče. Ali gre za nevarno mesto, ki bi ga bilo potrebno ustrezno označiti in zavarovati, je upoštevajoč trditve tožnika potrebno presojati ne zgolj glede na ureditev terena izven smučišča, na katerega je tožnik padel, pač pa tudi glede na celotno ureditev smučišča, predvsem opozorila in zaščito, ki bi omogočila tožniku ustrezno seznanitev s potekom proge.
Ugovor toženk, da v obratovalnem dovoljenju mesto padca ni navedeno kot nevarno mesto, lahko predstavlja le enega izmed dokazov, ki jih sodišče presoja skupaj z ostalimi.
Pravna zmota prvi toženki ne more iti v korist, saj bi kljub vsebini obratovalnega dovoljenja, progo morala urediti tako, kot to od nje zahteva zakon in skrbnost, ki se pričakuje od strokovnjaka.
identifikacijski znak nepremičnine – pritožbene novote
Pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi.
Zgolj dejstvo, da toženec nima dohodkov in da ima na premoženju (nepremičnini) vpisano hipoteko, ne izkazuje njegovega aktivnega ravnanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067774
ZPP člen 274. ZZNPOB člen 42, 42/1, 42/2.
izpodbijanje očetovstva – postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo
Iz tožničinih navedb in predloženih listin izhaja, da je bil mladoletni M. spočet s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo ter da sta tožnica in prvi toženec podala privolitev za navedeni postopek oploditve. Prvi toženec zato velja za očeta drugega toženca, pri čemer pa njegovega očetovstva glede na doslej povedano ni dovoljeno izpodbijati. Vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe v tej pravdi zato ni aktualno. Ker tožba ni dovoljena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
koprodukcijska pogodba – delitev koristi – družbena pogodba – tv oddaja
Predmet pogodbe je bila koprodukcija TV oddaje in je vključevala zakup licence in produkcijo ter predvajanje na televiziji za 260 oddaj v časovnem obdobju od 26. februarja 2001 do 25. februarja 2002. Pritožbeno sodišče po presoji pravne narave pogodbe ugotavlja, da ta vsebuje elemente družbene pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Predhodno ustno opozorilo, podano zaradi domnevnih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ne zadošča, da bi bila kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
ZDR člen 75, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25, 25/1, 39, 39/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - odjava iz zavarovanj
V konkretnem primeru tožnik (zaposlen kot javni uslužbenec - policist) ni vložil pritožbe, potem ko mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico (na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero tožnik zatrjuje, da je ni prejel), temveč je s tožbo uveljavljal neposredno varstvo pred sodiščem. Zato skladno z določbo 274. člena ZPP zaradi pomanjkanja procesne predpostavke (to je uveljavljanja predhodnega varstva pri delodajalcu) sodno varstvo ni dopustno.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – primerna višina odškodnine
Sodišče prve stopnje je glede na to, da tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, v skladu z določbo 14. člena ZPP pravilno upoštevalo, da je na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067782
OZ člen 122.
pogodba – prenos pogodbe – razlaga pogodbe – razlaga pogodbenih določil – prenos pogodbe na tretjega
Predmet spora v obravnavani zadevi je predvsem vsebina določbe 3. člena Pogodbe, ki določa, da ''…družbenika odstopita tožniku okvirno 1/3 posla po pogodbi 05-PR/2004…''. Takšen zapis v pogodbi po presoji pritožbenega sodišča ustreza definiciji prenosa pogodbe. Vsaka stranka dvostranske pogodbe lahko prenese pogodbo na tretjega, s čemer ta postane imetnik njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, če v to privoli druga stranka.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka potrebovala delo tožnice v spremenjenem delovnem času (ne več od 8.00 dalje, ampak od 6.30 dalje) predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (skupaj s katero je tožena stranka tožnici podala ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - izvedensko mnenje - odškodninska odgovornost - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda - sodni izvedenec - varno delo
Tožena stranka je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi zastrupitve s svincem, saj kljub seznanjenosti z dejstvom, da je koncentracija svinca v prahu v brusilnicah prekomerna, delavcem ni zagotovila uporabe zaščitnih mask oziroma respiratorjev (o tem tudi delavcev ni obveščala) , niti ni uredila lokalnega odsesavanja brusilnih strojev.
Škodo (tudi nepremoženjsko) mora (trditi in) dokazati (poleg ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti, razen krivde) tožnik. Ker odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, verjetnost obstoja dejstev (v konkretnem primeru nastanka škode v škodnem dogodku) ne zadošča, temveč je potrebno prepričanje (to je taka skladnost trditev z dejstvi, o kateri ne dvomi noben razumen človek več).
ZPP člen 82, 82/1, 108, 142, 142/4, 143, 143/2, 146.
solastnina - delitev solastnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – neznani naslov – vročanje pisanj - začasni zastopnik – fikcija vročitve
Ker predlagateljica v roku 30 dni (po pozivu sodišča v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZPP) sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih. Fikcije vročitve prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame.
Začasnega zastopnika sodišče ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine – aktivna legitimacija - zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Dejstvo, da tožnica ni lastnica stavbe, ni odločilno, saj je pod pojmom tuja stvar iz 198. člena OZ treba razumeti vsakršno tujo pravico (obligacijsko, stvarno ali intelektualno) in ne zgolj lastninsko.
Ker zakonske zamudne obresti nimajo več valorizacijske funkcije, dejstvo, da je uporabnina nečista denarna terjatev, nima nobenega vpliva na začetek teka zakonskih zamudnih obresti.