OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067782
OZ člen 122.
pogodba – prenos pogodbe – razlaga pogodbe – razlaga pogodbenih določil – prenos pogodbe na tretjega
Predmet spora v obravnavani zadevi je predvsem vsebina določbe 3. člena Pogodbe, ki določa, da ''…družbenika odstopita tožniku okvirno 1/3 posla po pogodbi 05-PR/2004…''. Takšen zapis v pogodbi po presoji pritožbenega sodišča ustreza definiciji prenosa pogodbe. Vsaka stranka dvostranske pogodbe lahko prenese pogodbo na tretjega, s čemer ta postane imetnik njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, če v to privoli druga stranka.
Škodo (tudi nepremoženjsko) mora (trditi in) dokazati (poleg ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti, razen krivde) tožnik. Ker odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, verjetnost obstoja dejstev (v konkretnem primeru nastanka škode v škodnem dogodku) ne zadošča, temveč je potrebno prepričanje (to je taka skladnost trditev z dejstvi, o kateri ne dvomi noben razumen človek več).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059695
ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23-3. ZPP člen 199, 199/1.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - čas sklenitve prodajne pogodbe - zavrnitev prodaje - prekluzivni rok - odložni pogoj - naknadna odobritev pravnega posla - tožba na sklenitev pogodbe - udeležba intervenienta - intervencijski interes
Ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetni pravdi bi pomenilo oviro za tožbeni zahtevek stranskega intervenienta v drugi pravdi na sklenitev kupoprodajne pogodbe za predmetna zemljišča iz naslova predpogodbe. Zato je izkazan njegov stranski intervencijski interes v tej pravdi.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sicer sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enotes in je zato pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Če je torej stranski intervenient izgubil pravico do veljavne sklenitve pogodbe za zemljišča, ki so predmet te pravde, je do sklenitve ustrezne pogodbe upravičen tožnik.
Izjava dediča v zapuščinskem postopku, da odstopa svoj dedni delež sodediču, je dedna izjava v smislu 138. člena ZD v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel (darilno pogodbo).
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2, 47/3. ZRSin člen 9, 9/1, 9/3.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes - sindikat - reprezentativnost
Tudi v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami se pravno upravičenje (procesna legitimacija) presoja na podlagi 47. člena ZDSS-1, kar pomeni, da morajo združenja in skupine delavcev, ki niso stranke kolektivne pogodbe, izkazati, da kolektivna pogodba za njih velja in da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Trije bivši delavci nasprotnega udeleženca z zatrjevanjem, da bodo v primeru morebitnega uspeha v kolektivnem delovnem sporu lahko predlagali obnovo njihovih individualnih delovnih sporov, v katerih se je presojala zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takšnega interesa ne uveljavljajo, ampak izkazujejo le svoj individualni interes.
priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - odločanje na podlagi listinskih dokazov - postavitev električnega daljnovoda
Tožeča stranka je po pravnih prednikih od postavitve daljnovoda nepremičnine toženca v ta namen uporabljala in s tem omejevala lastninsko pravico toženca. Iz teh dejstev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je v skladu s pravnimi pravili, ki so veljala pred uveljavitvijo SPZ in specialnih predpisov, ki urejajo danes služnosti v javno korist, priposestvovala služnost. Že ODZ je za takšne primere predvidel nepravilne oziroma navidezne služnosti v paragrafu 479.
depozit v podružnicah Ljubljanske banke v republikah nekdanje Jugoslavije – status filiale Zagreb – odgovornost osnovne družbe za obveznosti podružnice – odgovornost države za dolg banke – bančni denarni depozit – subjekti depozitnega razmerja – ne ultra alterum tantum pri bančnih depozitih
Že samo zato, ker je bila zagrebška bančna enota vpisana v sodni register kot podružnica tožene stranke, velja, da je tožena stranka kot osnovna družba (najmanj tedaj) odgovarjala za njene obveznosti. Kolikor po ustanovitvi in pravni registraciji podružnice slednja in tožena stranka svojih materialnih tokov nista uravnavali tako, kot je nalagal pravni red, to na razmerja do tretjih ne more in ne sme vplivati.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je pogodba o bančnem denarnem depozitu. Stranki pogodbenega razmerja sta deponent (varčevalec) in depozitar (banka). Država ni stranka pogodbenega razmerja.
Pravilo iz 1040. člena ZOR se nanaša na vprašanje kraja vplačil in izplačil. Nanaša se torej na vprašanja načina izpolnitve, ne pa na vprašanje, kdo so subjekti pravnega razmerja.
Zaradi specifike pravnega posla bančnih vlog, bančnih depozitov in podobno je specifična tudi uporaba pravila ne ultra alterum tantum v teh zadevah. Ker gre za pogodbeno razmerje trajanja, v katerem banka sproti pripisuje obresti h glavnici na računu njegovega imetnika, v primeru teh obresti ne gre za zapadle, a neplačane obresti. Ker ta pogoj ni izpolnjen, načeloma tudi ni mogoče uporabiti pravila ne ultra alterum tantum, ki se navezuje na pogoj zapadlih, a neplačanih obresti. Vendar pa se ta položaj spremeni, ko banka neha izpolnjevati svoje pogodbene obresti, ko torej pride do kršitve pogodbe.
zavrženje pravnega sredstva – napoved pritožbe – predložitev pooblastila ob napovedi pritožbe
Sodišče prve stopnje je določbo 5. odstavka 98. člena ZPP o zavrženju pravnega sredstva, ki mu ni priloženo pooblastilo pooblaščenca, zmotno razširilo tudi na napoved pritožbe. Napoved pritožbe ni pravno sredstvo, pač pa vloga v postopku, ki jo mora podati pravdna stranka zato, da si zagotovi pravico do pravnega sredstva - pritožbe zoper sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067770
OZ člen 149. ZPP člen 315.
objektivna odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – delo na višini – delo na naslonski lestvi - sokrivda – soodgovornost delavca - soprispevek delavca - vmesna sodba
Delo tožnika je bilo nevarno zaradi same višine, na kateri ga je tožnik opravljal, saj pri takšnem delu vedno obstaja nevarnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca. To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a je kljub vsemu ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti.
Zavarovanka tožene stranke odgovorna tudi krivdno, ker je dopuščala napačno ravnanje delavcev, ki niso fiksirali naslonske lestve oziroma dela opravljali brez pomoči druge osebe, kljub dopuščanju takšne prakse pa tudi ni izločila iz uporabe lestve z obrabljenimi protidrsnimi zaključki.
Prispevek oškodovanca (50%) je v tem, da ni poskrbel za varno namestitev lestve s tem, da ni pobrisal tal ali poklical snažilke ter tako preprečil spolzkost podlage, da je lestev nepravilno uporabljal, ker si ni pridobil pomoči sodelavca, ali je privezal oziroma da ni izbral druge lestve.
delna sodba – navadna sospornika – umik tožbe – prekoračitev zahtevka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških
Ker sodišče prve stopnje z delno sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti, bi lahko stranka (tožnica) v petnajstih dneh od prejema delne sodbe predlagala pravdnemu sodišču, da sodbo dopolni. V nasprotnem primeru namreč – če stranka tega ne stori, sodna praksa tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevke ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, šteje za umaknjeno.
čista denarna terjatev - neposredno sodno varstvo - osnovna plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - nadurno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Dogovor v pogodbi o zaposlitvi za neto določen znesek osnovne plače ni v nasprotju z veljavno zakonodajo, tožena stranka pa je dolžna tako dogovorjeni znesek izplačati skupaj z dodatki, do katerih je tožnik upravičen po kolektivni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065246
ZOR člen 16, 154, 154/1, 170, 170/1. ZPP člen 7, 212, 254, 254/3. OZ člen 10.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - elementi civilnega delikta - protipravno ravnanje - medicinska napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčnost tožbe - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo
Vzročnost v obravnavanem primeru ni očitna („naravna“), pač pa pravna, saj gre za očitek opustitve ravnanja, kakršnega naj bi od strokovnjaka terjale okoliščine. Zato je ni mogoče spregledati in nadomestiti z golo ugotovitvijo o časovnem zaporedju dogodkov. Sodišče bi moralo ugotoviti (to dokazno breme pa je na tožniku), da je ravnanje toženčevih zdravnikov povečalo verjetnost njegove škode, ki mu je nastala (izguba presajene ledvice in vsa škoda, ki jo s tem v zvezi ustrezno opredeljuje). Pri tem je treba vzročnost analizirati prospektivno, namreč upoštevati verjetnost, ali bi do škodnega dogodka prišlo tudi v drugačnih okoliščinah, ne le v teh, ki so se dejansko zgodile. Upoštevati je treba mejni prag zadostne verjetnosti, in sicer 50 %.
statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – univerzalno pravno nasledstvo – odgovornost za obveznosti
Do prehoda podjetja iz premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride z vpisom prenosa v sodni register. Obveznost fizične osebe za obveznosti, temelj katerih je nastal pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), a subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
Iz izvedeniškega mnenja in izpovedbe izvedenke izhaja, da ni moč predvideti trajanja potrebe obravnave staršev in starih staršev ter otroka. Sodišče je zato navedlo, da se bodo začeli vršiti stiki po uspešno zaključenem postopku terapevtske obravnave staršev, starih staršev in otroka, ko bo klinična psihologinja ocenila, da je prišlo do takega napredka in sodelovanja staršev in starih staršev, ki bodo omogočili samostojne stike.
odškodninska odgovornost - spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Četudi v času, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki, še ni veljala določba 6.a člena ZDR o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi spolnega nadlegovanja, ki ga je bila tožnica deležna s strani nadrejenega delavca, utemeljen na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti delodajalca.
potrdilo o namenski rabi nepremičnine – razveljavitev pravnega posla
Potrdilo o namenski rabi zemljišča morajo stranke pridobiti obvezno pred sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, ob razveljavitvi takšnega posla in vrnitvi lastninske pravice zaradi odpadle podlage, pa ni razumno zahtevati predložitev potrdila, saj na vrnitev lastninske pravice v ničemer ne vpliva namembnost nepremičnine, ki je bila pred tem že v lasti lastnika, ki se bo samo zaradi razveljavitve pogodbe ponovno vpisal kot lastnik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - kriterij usposobljenosti
Pri toženi stranki ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, tožnika pa je kot presežnega delavca ob ugotovitvi obstoja poslovnega razloga določila na podlagi objektivnih kriterijev (konkretno kriterija usposobljenosti) in ne zaradi njegovega članstva v sindikatu. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Toženec se je skladno s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločil, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljal tožnik, razporedi med ostale zaposlene. Na podlagi takšne odločitve je tožniku utemeljeno podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - zmožnost za delo - predhodno vprašanje
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se slednja po zaključku bolniškega staleža, kljub temu da je bila za delo zmožna, na delo ni zglasila, niti ni imela za ta čas odobrenega letnega dopusta.