izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pritožbena novota - sodna razveza
Tožena stranka tožnici pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita, saj niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici zagovor omogočila.
Na podlagi pravnomočne sodbe, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je tožena stranka tožniku izplačala neto nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in regres za letni dopust, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter pogodbeno kazen. Hkrati je zoper pravnomočno sodbo tožena stranka vložila revizijo, ki ji je bilo ugodeno, odločitev je bila spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in reparacijo zavrnjen. S tem je nastal pravni položaj, ko je delavec - toženec zaradi neupravičene pridobitve dolžan prejeto vrniti delodajalcu - tožeči stranki, ker je odpadla pravna podlaga (pravnomočna sodba), na podlagi katere so bila zgoraj navedena izplačila izvršena.
Za zaključek, da gre v primeru tožečih strank za delovnopravno kontinuiteto, ki se upošteva pri ugotavljanju delovne dobe za izračun odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bistveno, da tožeče stranke niso bile prevzete skladno s tedaj veljavnim 11. členom SKPG (da ni bila sklenjena pogodba o prevzemu delavcev), ampak je bistveno, da so bile tožeče stranke dejansko prevzete.
izvršba na izročitev otroka - ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora – laičen ugovor – poziv na dopolnitev ugovora - vsebinska dopolnitev ugovora po izteku roka – načelo formalne legalitete – vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo – odlog izvršbe – razlogi za odlog izvršbe
Uporaba 108. člena ZPP (na kar se sklicuje pritožba) pride v poštev v primeru formalnih, ne pa vsebinskih pomanjkljivosti vloge (ugovora), tj. dejanske podlage vloge, ki pogojuje odločitev o njeni utemeljenosti. Vsebinsko razširjanje pravnega sredstva (v našem primeru ugovora) po izteku roka za njegovo vložitev (8 dni) ni dopustno (je prepozno).
Ker je od vložitve predloga za odlog (29. 11. 2010) preteklo že skoraj eno leto, pomeni, da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba iz tega razloga odloži. Tudi zaradi tega niso podani pogoji za odlog.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 273. ZZZDR člen 49, 50.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - denarna terjatev - težko nadomestljiva škoda - ugovor
Toženka je z ugovorom (h kateremu so bili predloženi podatki o poslovanju družbe tožničinega moža) uspešno izpodbila zatrjevano predpostavko nastanka težko nadomestljive škode, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi izpada dohodkov po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega naj bi bilo preživetje njene družine ogroženo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3. ZGD-1 člen 505, 515, 515/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - poslovodja
Razrešitev poslovodje (direktorja) s strani skupščine družbenikov (ali edinega družbenika) pomeni, da tak delavec (direktor) ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga mu tožena stranka lahko (ob ugotovitvi, da zanj ne razpolaga z drugim ustreznim delom) utemeljeno poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Ker je tožnica tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi postavila pred pravnomočno odločitvijo v sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, torej pred zapadlostjo pogodbene kazni v plačilo in pred nastankom zamude dolžnika, je treba šteti, da je tožena stranka v zamudi s plačilom šele od dneva pravnomočne odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je šele od takrat dalje upravičena do zakonskih zamudnih obresti, ne pa že od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izvršba na izročitev otroka – sprememba izvršilnega sredstva – izvršba s posredno izročitvijo – izvršba z neposredno izročitvijo – opravljena dejanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - izvršiteljevi stroški – priglašen stroški - potrebni stroški izvršbe
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upničinega predloga ugodilo spremembi izvršilnega sredstva tako, da je ti. izvršbo s posredno izročitvijo (238.č in d ZIZ) spremenilo v izvršbo z neposredno izročitvijo (238.e člen ZIZ) s sklepom dne 24. 2. 2011, izvršitelj pa je na podlagi izdanega sklepa pristopil k opravi izvršbe (4. 3. 2011), ni dvoma o potrebnosti nastanka izvršiteljevih stroškov nastalih zaradi oprave neposrednih dejanj izvršbe.
Tožnik je delo opravljal tudi na območju Ljubljane, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, tako da se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno. Pri tem ni odločilno, na katerem območju je tožena stranka opravljala večino del.
obstoj delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je odločitev o zahtevku za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače za sporno obdobje odvisna od odločitve o zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in ker tožnik tožbe s tem drugim zahtevkom ni vložil pravočasno (v roku 30 dni od prenehanja faktičnega delovnega razmerja), se tožba zavrže v celoti, tudi za zahtevka za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki so zaostajala plačila, zaradi česar je sprejela ukrepe za zagotavljanje pozitivnega poslovanja, med temi ukrepi pa je predvidela tudi zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu priučenega gradbenega delavca. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Zastaralni rok je pričel teči znova in se je iztekel 31.12.2010, tožena stranka pa je bila ponovno pozvana k plačilu takse 4.4.2011, torej po poteku dvoletnega zastaralnega roka, zaradi česar ima prav pritožnica, ki opozarja, da je terjatev zastarala.
V pritožbi tožeča stranka ne navaja, da ji je znano, v kolikšni višini bo poplačana v stečajnem postopku. Ker bo to znano šele ob zaključku tega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke v pogledu višine nesklepčna. V takem primeru pa ni podlage za prekinitev postopka, pač pa za odločitev o tožbenem zahtevku.
povrnitev negmotne škode – vzročna zveza – višina denarne odškodnine
Ker je bil udarec v ramo, v kateri je bila rotatorna manšeta verjetno že predhodno okvarjena, sprožilni moment za tožničine težave, je podana vzročna zveza med škodo (tožničinimi kliničnimi težavami) in škodnim dejanjem (toženčevim protipravnim ravnanjem).
Volja, potrebna za veljavno sklenitev pogodbe, mora biti oblikovana in izjavljena svobodno in z resnim namenom povzročiti nastanek poslovnega obligacijskega razmerja, zajemati mora vse bistvene sestavine tega razmerja.
ZIZ člen 38, 38/5. OT tar. št. 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – odvetniška tarifa
Vloga upnika, s katero je predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, za sestavo katere je predpisana cena odvetniške storitve po tar. št. 27/7-a Odvetniške tarife.
Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.