začasna odredba - nedenarna terjatev - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, ima zapisnik o sporazumu moč sodne poravnave (2. odstavek 251c. člena ZIP). To pomeni, da zapisnik predstavlja pravnomočno ugotovitev o obstoju terjatve, času njene dospelosti in pogojih njene izpolnitve ter izvršilno listino, ki bo v primeru, da terjatev ne bo poravnana, pridobila lastnost izvršljivosti. Če je tako, je interes tožnikov za uveljavljani tožbeni zahtevek vprašljiv. Ugotovitev ničnosti pogodbenega določila bi bila namreč brez kakršnegakoli učinka, saj bi o terjatvi, ki izvira iz tega pogodbenega določila, še vedno obstajal izvršilni naslov.
Tožeča stranka je bila že z vabilom na narok za glavno obravnavo (list. št. 10) opozorjena, da mora vse dokaze predlagati oziroma predložiti že s pripravljalno vlogo do naroka za glavno obravnavo, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti (primerjaj 453. člen v zvezi s 452. členom ZPP). Tožeča stranka pa je na naroku za glavno obravnavo zatrjevala, da so bile vse zaračunane storitve opravljene in šele na tem naroku predložila pogodbo o opravljanju kontrole bolniškega staleža (priloga A2). Navedeni dokaz je bil sodišču predložen v nasprotju s 452. členom ZPP, zato ga sodišče na podlagi 453. člena ZPP ni smelo upoštevati.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka
V pritožbi proti sklepu o mirovanju postopka in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedeni predlog tožeče stranke, da se nadaljuje postopek, je del pritožbe oziroma del predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je podan kot predlog pritožbenemu sodišču oziroma kot predlog prvostopnemu sodišču, naj se sklep o mirovanju postopka razveljavi oziroma predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in nadaljuje s postopkom. To ni pravi predlog, da se nadaljuje postopek, ki miruje, v smislu 2. odstavka 210. člena ZPP.
razpolaganje z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižna listina - odpis parcel
S prodajno in z darilno pogodbo je prejšnja lastnica dvakrat razpolagala z delom parcele št. 47/1. Tožnica ima močnejšo pravico, ker je prva dobroverno kupila sporni del parcele in jo prevzela v posest, kot toženec, ki je kasneje nedobroverno pridobil nepremičnino z darilno pogodbo in izposloval vpis v zemljiško knjigo. Toženec celo izrecno priznava tožnici lastninsko pravico, vendar ustrezne listine ne izda, pri čemer tudi ni sporno, da predstavlja tožničin delež 13/100 parcele št. 47/1. V takih okoliščinah je tožnica upravičena zahtevati odpis cele parcele št. 47/1 iz sedanjega zemljiškoknjižnega vložka (kjer so še druge toženčeve parcele) in vpis te parcele v drug vložek (126. čl. ZZK). Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, da mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica vpisala v zemljiško knjigo glede parcele št. 47/1 kot lastnica do 13/100, ne nasprotuje navedenemu, saj takšno dovoljenje zadošča, tehnično pa se bo opravil zemljiškoknjižni vpis po določbah 126. čl. ZZK z odpisom parcele št. 47/1 od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in z vpisom te parcele v nov vložek z lastninskim razmerjem 13/100 oziroma 87/100.
Ker je povratnica javna listina, ki izkazuje datum vročitve sodnega pisanja naslovniku, bi tožena stranka v pritožbi lahko izpodbijala v povratnici naveden datum vročitve z dokazovanjem drugega datuma prejema.
V konkretnem primeru ni bilo pogojev za prekinitev po 2. odst. 111. čl. ZPPSL. Izvršba v trenutku začetka stečajnega postopka namreč še ni bila v teku, ampak le v fazi odločanja o dovolitvi.
ZTLR člen 75, 78, 80, 75, 78, 80. ZPP člen 426, 426.
soposest - posest - odvzem posesti
V primeru dvakratnega zaporednega odvzema (so)posesti obvelja (se sodno varuje) kasnejše (tj. zadnje) posestno stanje. Zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja nad odvzetimi nadomestnimi stvarmi ni mogoče nadomestiti z zahtevkom na njihovo zamenjavo z enako količino stvari iste vrste ali z zahtevkom na plačilo odškodnine. Dajatveni del motenjske tožbe (zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja) je treba zavrniti, če bi bil sklep sodišča o vrnitvi stvari proti toženi stranki neizvršljiv, ker ima odvzete stvari tožeča stranka ali pa ker jih je tožena stranka medtem že porabila.
V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku, lahko uveljavljajo upniki terjatve do prevzemnikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Enoletni rok je tako vezan na objavo izbrisa družbe iz registra, ne pa na sklep ali pravnomočnost izbrisa iz sodnega registra. Zato v primeru, da objava izbrisane družbe ni bila opravljena, kljub temu da je družba iz sodnega registra izbrisana, ta rok ni pričel teči.
Huda malomarnost je podana tedaj, kadar voznik ne ravna tako, kot bi ravnal povprečen voznik. Prometni znak "ustavi" je namenjen temu, da voznik po zaustavitvi vozila vožnjo nadaljuje s povečano skrbnostjo.
Svojo terjatev za zatrjevana vlaganja v tožnikovo nepremičnino pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko (tako jih je prvostopno sodišče opredelilo na podlagi časovnih podatkov, razvidnih iz najemne pogodbe - priloge A1, in specifikacije v vlogi tožeče stranke z dne 28.1.2000 - priloge A6, čemur pritožba ne oporeka) pa bi morala tožeča stranka prijaviti kot stečajni upnik v stečajnem postopku nad toženo stranko po določbi 1. odstavka 137. člena ZPPSL. Pravni interes za tožbo bi tožeča stranka za ta del tožbenega zahtevka izkazala le z napotitvenim sklepom stečajnega senata po določbi 1. odstavka 144. člena ZPPSL (glej 2. odstavek 181. člena ZPP).
ZPP (1977) člen 7, 7/2. Zakon o družbah z omejeno zavezo (1906) paragraf 86.
obnova postopka - trditveno in dokazno breme - pravno nasledstvo - prenehanje družbe
N. bi moral navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo njegovo pravno nasledstvo po D., družba z omejeno zavezo. Ne obstaja namreč zakonita domneva, da so družbe z omejeno zavezo po vojni prenehale.
Nova odmera tožničine pokojnine je opravljena v skladu s 56. v zvezi z 21. členom ZPIZ, glede katerih je že ustavno sodišče ocenilo, da nista protiustavna. Zato pritožbeno sodišče ni postopalo po 156. členu Ustave RS.
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik izpodbija zakonitost sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja, ki je pogojno odložen, sodišče odloči o stroških postopka na podlagi 2. odst. 22. člena ZDSS, saj gre tudi v takem primeru za spor o prenehanju delovnega razmerja.