• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>
  • 81.
    VSMB Sodba II Kp 3719/2023
    17.9.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097400
    KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1, 192, 192/1. ZKP člen 364, 364/7, 391.
    kaznivo dejanje nasilja v družini - lahka telesna poškodba - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nerazumljiv izrek - obvezne sestavine sodbe - sklep o izključitvi javnosti - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - prištevnost - celovita dokazna ocena - zavrnitev pritožbe - podrejen položaj - omilitev kazni

    Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje zagovornici, da opis dejanja s sklicevanjem na drug procesni akt načeloma ni ustrezen način oblikovanja izreka sodbe. Vendar pa navedeno samo po sebi še ne pomeni, da je izrek nerazumljiv.

  • 82.
    VSLJ Sodba II Cpg 199/2026
    17.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096746
    ZPP člen 156, 156/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 275, 418, 427. SPZ člen 67, 67/2, 67/8, 68, 115, 117, 118, 118/2, 118/4, 118/4-2, 118/5.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - ugovor prekluzije - upravnik - upravnik poslovne stavbe - pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija upravnika - določitev upravnika - obratovalni stroški - stroški najemnika - prevzem dolga - ključ delitve stroškov - stroški dobavitelja - stroški dobave toplotne energije - dobava električne energije - subrogacija po zakonu - zakonske zamudne obresti - stroški pravdnega postopka

    Obstoj ločenega sklepa o imenovanju upravnika ni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o upravljanju, ki je podpisana s strani etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot 50 % solastniških deležev.

    Stroški upravljanja in obratovanja, ki izvorno bremenijo etažnega lastnika, se v okviru svobodnega urejanja pogodbenih razmerij lahko prenesejo na najemnika oziroma uporabnika poslovnega prostora.

    Ker je vtoževane stroške toplotne in električne energije, ki bi jih dobaviteljem morala plačati tožena stranka, dobaviteljem plačala tožeča stranka, ki je imela kot upravnica stavbe pravni interes za izpolnitev obveznosti dobaviteljem toplotne in električne energije, je ob izpolnitvi obveznosti po samem zakonu nanjo prešla terjatev dobaviteljev proti toženi stranki.

    Tožeča stranka je prošnjo za preložitev naroka vložila zaradi odsotnosti zakonite zastopnice, kar pomeni, da gre za stroške, ki so tožeči stranki nastali zaradi naključja, ki se je njej primerilo, zato ne glede na uspeh v postopku ni upravičena do njihove povrnitve s strani nasprotne stranke.

  • 83.
    VSLJ Sodba I Cp 697/2025
    17.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSLJ00097129
    OZ člen 58, 86, 87, 190, 198. ZZK-1 člen 6. SZ-1 člen 84, 84/4. ZPP člen 8.
    najemna pogodba - ničnost najemne pogodbe - prepoved sklepanja prodajnih in drugih pogodb - zaznamba - nedovoljena gradnja - uporabnina - neupravičena pridobitev - dokazna ocena - nepristranskost sodnika
    • Obravnavani najemni pogodbi sta bili sklenjeni v nasprotju s prisilnim predpisom, pri čemer je bila prepoved vpisana tudi v zemljiško knjigo, z njo pa sta bili obe pogodbeni stranki seznanjeni. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta nični. Drugačno stališče bi izvotlilo namen zakonske prepovedi, zaznambe v zemljiški knjigi in inšpekcijske odločbe, saj bi lastniku kljub ugotovljeni nelegalni gradnji omogočilo, da z nepremičnino še naprej razpolaga v pravnem prometu in z njenim oddajanjem ustvarja dohodek.

      V razmerju med lastnikom in nelastnikom zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, da je sam lastnik sporne nepremičnine, da jo je toženec brezplačno uporabljal in da za tako uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni in obogatitve na drugi strani.

  • 84.
    VDSS Sodba Pdp 340/2026
    17.9.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH
    VDSS00097664
    KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-5.
    dodatek k plači - dodatek za delo v rizičnih razmerah - nevarni delovni pogoji - COVID-19 - epidemija - potrebni stroški postopka - povračilo stroškov postopka

    Pojem dela v nevarnih pogojih iz citiranega določila KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik s tem, ko je sprehajal službena psa po naselju, travniku ali gozdu, pri čemer je spoštoval predpisane ukrepe (nosil je masko in upošteval medsebojno razdaljo), ni bil pretirano ogrožen oziroma ni bil nič bolj ogrožen kot vsak povprečen posameznik oziroma sprehajalec (psa), ki se je v času epidemije odpravil na sprehod skozi naselje do travnika ali gozda. To opravilo zato ni predstavljalo opravljanja dela v nevarnih pogojih v smislu 39. člena KPJS in tožniku vtoževani dodatek ne pripada.

  • 85.
    VDSS Sodba Pdp 264/2026
    17.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097830
    ZDR-1 člen 37, 87, 87/2, 87/3, 89, 89/1, 89/1-5. ZPP člen 8. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 25.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - komisija za spremljanje poskusnega dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poskusno delo

    Neuspešno opravljeno poskusno delo dokazuje večje število tožnikovih ravnanj, ki jih je sodišče prve stopnje natančno dokazno ovrednotilo (naročilo za tisk, ureditev čajne kuhinje, zamenjava konvektorja, naročilo klimatskih naprav, pooblastilo za ravnanje z odpadki, odpiranje ponudb, neustrezen odnos do toženkinih postopkov dela in sodelavcev). Pritožbeno sodišče tem prvostopenjskih razlogom pritrjuje in soglaša, da utemeljujejo zakonitost izpodbijane odpovedi.

  • 86.
    VSLJ Sklep Cst 269/2026
    17.9.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096663
    ZFPPIPP člen 233, 233/2.
    plačilo predujma - unovčenje stečajne mase - vračilo predujma

    Za vračilo založenega predujma upniku - predlagatelju postopka je pomembno samo, da je bila unovčena stečajna masa, ni pa odločilno, ali je to splošna ali posebna stečajna masa.

    Z vračilom založenega predujma se predlagatelja stečajnega postopka postavlja v enak položaj kot ostale upnike, katerim ni bilo treba založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in s tem uresničuje načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP).

    Vprašanje, kateri stroški se bodo pokrili iz katere stečajne mase (splošne ali posebne), ni predmet izpodbijanega sklepa o vračilu založenega predujma, ampak se bo o tem odločalo v nadaljnjih fazah postopka.

  • 87.
    VSLJ Sklep IV Cp 1045/2026
    17.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSLJ00097094
    ZMZPP člen 42, 42/1. Porodični zakon Federacije Bosne in Hercegovine člen 124, 124/2, 129, 129/2, 145, 145/1, 215
    uporaba tujega prava - postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dolžnost preživljanja - preživninska obveznost staršev - določitev preživnine

    Pravilni so zaključki prvostopenjskega sodišča v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da so stiki otrok s staršem, s katerim ne živita, za njiju koristni, a se morajo izvajati konsistentno. V obravnavanem primeru se ne, in sicer zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, ki je otroka nekajkrat samovoljno predčasno pripeljal s stika, večkrat otroka sploh ni prišel iskat, ko pa se je stik izvajal, se otrokoma ni posvetil in prihajalo je do konfliktov z A. A., ki jih nasprotni udeleženec niti skušal ni razrešiti. Reagiral je z odpovedjo stikom, kar ni v korist otrok, saj jima daje sporočilo, da sta pri očetu nezaželena in nesprejeta.

    Zmotno je sodišče prve stopnje kot dohodek predlagateljice upoštevalo tudi 50 EUR iz projekta Botrstvo. To ni zaslužek predlagateljice, pač pa donacija A. A.

  • 88.
    VSLJ Sodba I Cp 601/2025
    17.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00097097
    OZ člen 179
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - premoženjska škoda iz naslova tuje pomoči

    Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

  • 89.
    VDSS Sodba Pdp 248/2026
    17.9.2026
    DELOVNO PRAVO - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDSS00097867
    Kolektivna pogodba za javni sektor (2024) člen 46. ZPP člen 360, 360/1. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/2. ZObr člen 96, 96/2, 96/2-12.
    plačilo za delo - dokazno breme delodajalca - dodatek za stalno pripravljenost - plačilo dodatka - stalna pripravljenost - delovni čas - slovenska vojska

    Glede na stališča v sodbi C-742/19 (prim. 60. in 64. točko, ki ju izpostavlja pritožba) vseh dejavnosti pripadnikov vojske ni mogoče izključiti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno raziskati, ali je bila dejavnost, ki jo je opravljal tožnik, izključena s področja uporabe te direktive.

    Iz citirane sodbe SEU izhaja, da je straža (stališče velja tudi za vojaške vaje in usposabljanja), ki jo opravlja vojaška oseba, izključena iz uporabe Direktive 2003/88/ES (tudi) v primeru, kadar pomeni tako posebno dejavnost, da zanjo sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni primeren.

  • 90.
    VSMB Sklep II Kp 41470/2022
    17.9.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097403
    KZ-1 člen 29, 29/3, 70a, 124, 124/1, 124/2. ZKP člen 392, 392/1, 392/4, 494.
    kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja - pomanjkljiva dokazna ocena - varnostni ukrep odvzem predmetov - razveljavitev sodbe - ponovljeno sojenje pred drugim sodnikom

    Pomanjkljivi so tudi razlogi sodbe o izrečenem varnostnem ukrepu odvzema predmetov. Tako ni pojasnilo okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem katerega koli od navedenih predmetov po 73. členu KZ-1.

    Ob ponovnem odločanju o zaseženih predmetih bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da njihova dokazna vrednost sama po sebi ne pomeni podlage za izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov.

    Ker ugotovljene pomanjkljivosti ne zadevajo zgolj posameznega dokaza ali posameznega dela obrazložitve, temveč samo jedro dokazne presoje o poteku dogodka, ravnanju obtoženca, vzroku padca in nastanku odločilnih poškodb, je sodišče druge stopnje na podlagi četrtega odstavka 392. člena ZKP odredilo, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Sodišče prve stopnje je namreč glede navedenih odločilnih vprašanj že zavzelo celovita dokazna stališča, pri čemer ni ocenilo vseh nasprotnih delov zagovora in drugih dokazov. Glede na obseg in naravo potrebne ponovne dokazne presoje je zato primerno, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom.

  • 91.
    VDSS Sodba Pdp 385/2026
    17.9.2026
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
    VDSS00097656
    ZPP člen 7, 18, 212, 274, 354, 354/3, 360, 360/1. URS člen 22. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
    opcijska oblikovalna pravica - obračun davkov in prispevkov - nakupna opcija - prekinitev delovnega razmerja - razlaga pogodbenih določil - kontinuiteta delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča

    Tožniku sta poslovodna funkcija in delovno razmerje s toženko neprekinjeno trajala do 3. 10. 2020. Nepravilno je stališče toženke, da je oktobra 2018 ob izteku prvega in začetku drugega mandata na funkciji tožniku prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da delovno razmerje tožnika pri toženki ni bilo prekinjeno, kar pomeni, da se navedeni pogoj "da ta pogodba in delovno razmerje prenehata" ni izpolnil.

    Vrhovno sodišče RS je v sodbah VIII Ips 226/2017, VIII Ips 47/2020 in številnih drugih uveljavilo novo sodno prakso in zavzelo jasna stališča, da upoštevajoč pravila o sodni pristojnosti delovno sodišče odloča o zasebnopravnem razmerju med delavcem in delodajalcem ob uporabi postopkovnih pravil ZDSS-1 in ZPP. O vprašanju plačila oziroma obveznosti plačila davkov in prispevkov kot javnopravnem razmerju odloča FURS, sodno varstvo pa je zagotovljeno v upravnem sporu. Dolžnost obračunavanja davkov in prispevkov od prejemkov iz delovnega razmerja in dolžnost plačila za delavca je že zakonska dolžnost izplačevalcev (delodajalcev) in ne spada v sodni izrek. Obveznost davčnega odtegljaja in plačila prispevkov v času odločanja o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila niti še ni nastala.

  • 92.
    VDSS Sodba Pdp 246/2026
    17.9.2026
    DELOVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
    VDSS00097874
    URS člen 14, 22, 53. ZPP člen 7, 286, 286a, 360, 360/1. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-4. ZDR-1 člen 59, 73, 126, 133. ZGD-1 člen 270. OZ člen 82, 82/1.
    poslovodni delavec - plačilo za delo - plačilo za opravljanje funkcije poslovodje - variabilni del plače - spremenljivi del dohodka - odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - poslovodna oseba - odpoved terjatvi - razlaga pogodbenih določil - član uprave družbe

    Za odpoved pravici do spremenljivega prejemka tožnice kot poslovodne delavke ne veljajo enaka pravila kot za "običajne" delavce, zato navedeni odločitvi nista uporabljivi. Spremenljivi prejemek tožnice po 4. alineji prvega odstavka 4. člena Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), dogovorjen s pogodbo za delo s poslovodno osebo, ni plačilo za delo po 126. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), temveč gre za plačilo iz naslova poslovodenja, torej za pravico, ki izhaja iz statusno pravnega položaja tožnice kot podpredsednice oziroma članice uprave toženke, o kateri odloča nadzorni svet.

    Zaradi nezadovoljstva z višino določenega spremenljivega prejemka za leto 2020 s sklepom nadzornega sveta pa tožnica ne more v nasprotju s sprejetim dogovorom zahtevati višjega zneska, kot ji je bil na dogovorjeni način priznan. Ni odločilno, ali bi tožnica lahko oziroma morala izpodbijati sklep nadzornega sveta o določitvi zneska spremenljivega prejemka, odločilno je, da se je dogovorila, da ji pripada zgolj tolikšen znesek, kot ji ga bo nadzorni svet priznal.

  • 93.
    VSLJ Sklep II Cp 1460/2026
    17.9.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00096919
    SPZ člen 33, 36.
    motenje posesti - začasna odredba - verjetnost terjatve - varstvo na temelju pravice - petitorium absorbet posessorium - sklep o izročitvi nepremičnine - pravilo petitorium absorbet posessorium - pravica do posesti - pravnomočna sodna odločba

    Tožnica prostovoljno ni spoštovala odločbe sodišča in ni izročila nepremičnine toženki, zato je ta vložila predlog za izvršbo, kateremu je sodišče prve stopnje ugodilo, tožnica pa je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor. Med strankama je sicer v tej pravdi sporno, ali je toženka izvršila zatrjevano motilno ravnanje, to je zamenjavo ključavnice in njeno zaklenitev, sodišče prve stopnje pa tega dejstva kot neodločilnega pravilno ni ugotavljalo, saj je pravilno uporabilo pravilo petitorium absorbet possessorium, ki pomeni, da če je toženec med trajanjem posestne pravde ali neposredno pred začetkom posestne pravde pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, tožnik več ne uživa posestnega varstva ne glede na to, če bi v posestnem sporu uspel dokazati zadnje posestno stanje in toženčev poseg v posest.

    Treba je izhajati iz bistva posestnega varstva, ki je le začasno in zato smiselno le, dokler se ne konča spor o pravici. Zato oseba, ki glede na pravnomočno in izvršljivo odločbo nima pravice do posesti, ne uživa več posestnega varstva. Dosledno vztrajanje pri strogi posesorni naravi v posestnih sporih, ki se tako ne dotaknejo svojega bistva, je kvečjemu vir novih sporov, varovanje javnega reda in miru pa se sprevrže v svoje nasprotje. Pravilo petitorium absorbet possessorium lahko vsaj delno omili absurdnost čistega posesornega postopka.

  • 94.
    VSMB Sklep VII Kp 32263/2026
    16.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00096916
    ZKP člen 60, 60/1, 60/2, 60/5, 87, 87/2.
    obtožni predlog - pravočasnost - napačen pravni pouk

    Ker ob prvi vročitvi dne 16. 3. 2026 pritožnik ni bil ustrezno pravno poučen o pravici do prevzema kazenskega pregona po 60. členu ZKP, je 30-dnevni rok začel teči 28. 3. 2026. Pritožbeno sodišče pripominja, da v takšnih okoliščinah ne gre za podaljšanje že začetega zakonskega roka, temveč za nov začetek teka zakonskega roka. V posledici pojasnjenega je zato zaključiti, da je treba obtožni predlog, vložen 22. 4. 2026, šteti za pravočasen.

  • 95.
    VDSS Sodba Pdp 240/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097882
    ZPP člen 8. ZDD-1 člen 26, 26/2, 27, 30, 30/1, 31, 31/1. ZKP člen 155. ZDR-1 člen 109, 109/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - nespoštovanje navodil zdravnika - detektiv - dopustnost dokaza - zakonitost pridobitve dokaza - osebna zaznava - fotografije kot dokaz - navidezni odkup - prikriti preiskovalni ukrep

    Pravila ZKP o izločitvi nedovoljenih dokazov se v individualnem delovnem sporu neposredno ne uporabljajo. V pravdnem postopku je lahko problematična uporaba dokaza, pridobljenega s posegom v ustavno varovano pravico, vendar v obravnavani zadevi takšen nedovoljen poseg ni bil ugotovljen. Detektiv je osebno zaznavo in fotografiranje izvajal na javno dostopnem prodajnem prostoru in v okviru zakonskega pooblastila, zato že iz tega razloga ni podlage za izločitev tako pridobljenih dokazov.

    Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da opisano ravnanje pomeni opravljanje pridobitnega dela. Za obstoj odpovednega razloga ni potrebno, da bi delavec v času bolniškega staleža dejavnost opravljal kontinuirano, v določenem minimalnem obsegu ali da bi bil pravni posel nazadnje tudi sklenjen. Odločilno je, da je opravljal aktivnosti, ki po svoji naravi sodijo v njegovo pridobitno dejavnost. Pogajanje s potencialnim kupcem o prodaji vozila, predstavitev vozila, sodelovanje pri njegovem ogledu in pogajanje o ceni so značilne prodajne aktivnosti.

  • 96.
    VSLJ Sklep Cst 273/2026
    16.9.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096650
    ZFPPIPP člen 234, 234/3, 234/4. DZ člen 67.
    pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - skupno premoženje - status družbenika - procesna legitimacija

    Iz navedenega višje sodišče ugotavlja, da je vsaj verjetno izkazano, da ima pritožnik položaj družbenika in da stečajna dolžnica ni insolventna, pri čemer stečajna dolžnica na pritožbo niti ni odgovorila. Gre za okoliščine, ki bi lahko, če se izkažejo za resnične, povzročile neutemeljenost predloga za začetek stečajnega postopka.

  • 97.
    VDSS Sodba Pdp 155/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00098004
    ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/1-2, 89/2, 91, 91/1, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/3. ZPP člen 8, 350, 350/2, 353. ZDSS-1 člen 8, 13, 21.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - dokazno breme delodajalca - razrešitev vodilnega delavca - višina denarnega povračila - reintegracija in reparacija - pravočasnost tožbe

    Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se presoja zakonitost tistega odpovednega razloga, ki ga opredeli delodajalec. Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mora delodajalec dokazati, da obstojijo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični. Tožnici je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko podana zaradi istih razlogov, ki so privedli do njene razrešitve. Nenazadnje toženka v pritožbi sama navaja, da je z razrešitvijo prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena individualna pogodba o zaposlitvi. Stališče sodišča prve stopnje, da opredeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni poslovni, je pravilno. Potreba po opravljanju dela vodje TC ni prenehala. Zato je toženka pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ni ugotovljen, nezakonito odpovedala.

  • 98.
    VDSS Sodba Pdp 165/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097960
    ZDR-1 člen 44. ZPP člen 8, 328.
    plačilo razlike v plači - kršitev pravic iz delovnega razmerja - ustrezno plačilo - plačila za dejansko opravljeno delo - višje vrednoteno delo

    Kot rečeno, iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica v celotnem vtoževanem obdobju opravljala najzahtevnejša dela, ki ustrezajo opisu delovnega mesta samostojni strokovni sodelavec IV, zato je za celotno vtoževano obdobje upravičena do plačila po dejanskem delu.

  • 99.
    VDSS Sodba Psp 158/2026
    16.9.2026
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDSS00097495
    ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36, 36/2, 36/3, 37, 183. ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1, 260/1-4, 263. URS člen 14, 50, 158. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti člen 7, 7/1, 7/1-a, 7/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 14.
    ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopka - pravica do starostne pokojnine - pozitivna diskriminacija - višina pokojnine - načelo enakosti - pravnomočnost upravne odločbe - kršitev materialnega prava

    Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 27. 10. 2017, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil.

    Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.

  • 100.
    VDSS Sodba Pdp 301/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097716
    ZDR-1 člen 44.
    plačilo razlike v plači - kršitev pravic iz delovnega razmerja - višje vrednoteno delo - plačila za dejansko opravljeno delo - razlika v plači - ustrezno plačilo

    Sodišče prve stopnje je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev. Zahtevku za plačilo razlike v plači je utemeljeno ugodilo na podlagi pravilne ugotovitve, da je tožnica v vtoževanem obdobju opravljala delo višje vrednotenega delovnega mesta.

  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>