ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - odstop terjatev - prenos terjatve na novega upnika - pogodba o prenosu terjatve
Stranki ob prenosu terjatve dolžniku nista dolžni predložiti pogodbe o prenosu terjatve, če za dokazovanje prenosa terjatve razpolagata z drugim ustreznim dokazilom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00029826
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - nedopustno ravnanje - škoda - vzročna zveza - etažna lastnina - pripravljalna dela - izvajalec del
Zaradi toženkinega nedopustnega ravnanja je izvajalec moral dvakrat opraviti pripravljalna dela, namesto le enkrat. Strošek izvedbe pripravljalnih del po računu z dne 31. 8. 2108 je bil zato dodaten oziroma odvečen ter predstavlja škodo, ki je nastala tožnici, ko je ta račun plačala izvajalcu.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00031050
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Obravnavani sklep temelji na določilu šestega odstavka 13. člena ZVETL-1. Na podlagi tega določila sodišče presoja zgolj o tem, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelal izvedenec geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
Vrednost primernega stanovanja se ne všteva v premoženje tožeče stranke pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Znesek je zato potrebno odšteti od celotne vrednosti nepremičnin, katerih lastnica je tožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00030605
ZZVZZ člen 62b, 62b/1, 62b/1-5, 62b/8. OZ člen 239. ZPP člen 154, 154/1, 436, 436/2, 453. ZVPot člen 48č, 48č/1.
zavarovalna pogodba - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - podpis zavarovalne police - zmota pri sklepanju pogodbe - plačilo zavarovalnih premij - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - pogodbeni pogoji - prepozen ugovor - odločitev o pravdnih stroških
Ker je bila pogodba sklenjena s podpisom police in ne na daljavo oziroma izven poslovnih prostorov, toženec ni imel pravice do predčasnega odstopa od pogodbe po določbah ZVPot.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožbene novote - premoženjsko stanje - obseg premoženja
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili na voljo. Tako je kot premoženjsko stanje tožnika pravilno upoštevalo celoten znesek, ki ga ima na tekočem računu.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030010
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - bolezen - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je zadržanje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom nujno potrebno in tudi edina možna oblika pomoči, saj druge oblike pomoči niso možne in smiselne zaradi udeleženčeve neuvidevnosti oziroma nekritičnosti do osnovne oblike svoje bolezni.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1. OZ člen 311, 312.
spor majhne vrednosti - zavrnitev tožbenega zahtevka - pobotni ugovor - pobotanje terjatev - materialno pobotanje - predpravdno pobotanje - stroški postopka - odmera stroškov - načelo uspeha v pravdi
V primeru, ko se ugotovi, da je tožnikova terjatev ugasnila že pred vložitvijo tožbe, sodišče o predpravdnem pobotu ne odloči v izreku sodbe, ampak tožbeni zahtevek zavrne. V obravnavani zadevi torej ni prišlo do procesnega pobotanja, četudi izrek sodbe, ki s pritožbo ni izpodbijan, vsebuje tričlenski izrek o obstoju terjatev obeh pravdnih strank ter izvedenem (procesnem) pobotanju. To pomeni, da je tudi odločitev o stroških postopka, ki jo je sodišče oprlo na določbo drugega odstavka 154. člena ZPP, ker je ocenilo, da je vsaka stranka uspela s svojim zahtevkom, materialnopravno napačna, saj bi morala temeljiti na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP.
Toženec tudi v pritožbi ne pove, zakaj bi bil po njegovem katerikoli od ključev napačen in predvsem, kateri ključ bi morala tožeča stranka uporabiti. Glede na vse povedano tako tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost izbire ključev delitve.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - pravočasna priglasitev
Zmotno je pritožbeno naziranje, da upnik poplačilo prednostne terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ doseže s predlaganim in dovoljenim samostojnim izvršilnim sredstvom v drugem izvršilnem postopku, to je z izvršbo dolžnikove terjatve - preostanka kupnine, dobljene s prodajo dolžnikove nepremičnine. S tem sredstvom si je upnik pridobil zgolj pravico do izvršbe na preostanek kupnine, nikakor pa ne do poplačila iz kupnine. Za poplačilo iz kupnine bi moral priglasiti svojo terjatev, zapadlo v obdobju enega leta pred 19. 4. 2018, najkasneje na razdelitvenem naroku v postopku In 48/2002 oziroma za poplačilo celotne terjatve zoper dolžnika predlagati nepremičninsko izvršbo.
psihiatrično zdravljenje - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zdravljenje - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - časovna omejitev trajanja ukrepov - samomorilnost - subsidiarna uporaba ZPP
Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvedenih dokazov lahko zanesljivo prepričalo, da gre pri pritožnici, ki je bila doslej v dveh letih že dvajsetkrat hospitalizirana, za duševno motnjo (čustveno neuravnovešeno osebnostno motenost), zaradi katere več ali manj stalno ogroža svoje življenje, hkrati pa sta njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo moteni.
Ker predlagatelj taksne oprostitve po lastnih navedbah prebiva v tujini (v Republiki Estoniji) in sodišče ne razpolaga z uradnim izpisom o njegovem materialnem stanju, z vpogledom po uradni dolžnosti v zbirke podatkov v Republiki Sloveniji ni moglo celovito preveriti njegovega zatrjevanega dohodkovnega in premoženjskega stanja.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - pogodba o vodenju bančnega tekočega računa - negativno stanje - odstop terjatve (cesija) - ugovor zastaranja - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Enotno stališče tako sodne prakse, na katero se je sklicevalo že prvostopenjsko sodišče kot tudi teorije je, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati in da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi, kot je npr. zaslišanje prič ali strank pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
stroški postopka - odvetniški stroški - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - odmera stroškov - čas opravljene storitve - nastanek terjatve - veljavna odvetniška tarifa
Čeprav so bila procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe vrednosti točke po OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena OT).
spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - edicijski postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka - razpravno načelo - očitek protispisnosti - dejanski lastnik nepremičnine - domneva o lastniku nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja
Nedovoljen pritožbeni razlog je očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo o dokaznem bremenu in 227. člen ZPP, ki ureja edicijski postopek. Gre za očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Takšna kršitev bi sicer lahko prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le v primeru, če bi tožena stranka sodišču prve stopnje (pravočasno) predlagala, da izvede edicijski postopek na podlagi 227. člena ZPP. Tega pa tožena stranka ni storila.
Zakonodaja pojma „dejanskih lastnik“ ne pozna, v zemljiško knjigi pa je bila v obdobju, za katerega tožeča stranka zahteva plačilo stroškov upravljanja in obratovanja, kot lastnica spornega stanovanja vknjižena tožena stranka. V praksi se izraz „dejanskih lastnik“ običajno uporablja takrat, ko gre za neusklajeno dejansko in zemljiškoknjižno stanje. Da bi torej tožena stranka s svojim ugovorom uspela, bi morala navesti takšna dejstva in takšne dokaze, iz katerih bi izhajalo, da je bila vknjižba lastninske pravice nanjo materialnopravno neveljavna. Tega pa ni storila.
Drži sicer, da se je v stanovanjskem pravu izoblikovala sodna praksa, da obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe ni (vedno) odvisna od tega, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik. Gre predvsem za situacijo, ko nekdo, ki v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik, izpolnjuje pogoje za vpis v zemljiško knjigo, to pa je znano tudi upravniku. Da bi šlo za takšen primer, tožena stranka ni (pravočasno) zatrjevala.
ZASP člen 157, 157/3, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3, 168/4. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/7, 44/8, 88. URS člen 121, 125.
uporaba fonograma - avtorski sorodna pravica - nadomestilo za uporabo fonogramov - plačilo nadomestila - pravna podlaga - sklenitev pogodbe - prikrajšanje - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestil - ustaljena sodna praksa - neodvisnost sodnikov - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis
Neodvisni so sodniki vseh stopenj, saj Ustava glede tega ne dela nobene izjeme.
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
Skupni sporazum torej ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Podoben je tudi kolektivni pogodbi delovnega prava.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 450, 450/2, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ker niti pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja niti pritožbeni razlog kršitve 8. člena ZPP glede metodološke izdelave dokazne ocene nista dopustna pritožbena razloga v sporih majhne vrednosti, toženec s pritožbo, s katero vsebinsko graja ugotovljeno dejansko stanje, ne more biti uspešen.
prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi - navodila za uporabo - neizročitev dokumentacije
Pritožnica je svoje stališče (o nepopolni izpolnitvi pogodbe) podkrepila z navedbo, da bi, če bi istočasno s tekalno stezo prejela tudi navodila za uporabo, „izkoristila poln potencial teh tekalnih stez in s tem svojim strankam nudila celotno podporo ...“. Kateri potencial ima v mislih, pa ni navedla. Zato niti s temi navedbami ni utemeljila svojega stališča, da je bila izpolnitev pogodbe s strani tožnice nepopolna.
izsiljevanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - hišna preiskava - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - obrazloženost odredbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - resna grožnja - izročitev denarja - višina denarnih zneskov - pridobitev protipravne premoženjske koristi - višina protipravne premoženjske koristi - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - izsiljevanje in samovoljnost - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - izrek sodbe v nasprotju z razlogi - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - časovna opredelitev kaznivega dejanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - procesne predpostavke za pregon - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - obstoj procesnih predpostavk - kršitev kazenskega zakona - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je ravnanje sodišča, da iz obsežnejšega konkretnega opisa kaznivega dejanja izpusti del, ki ga šteje za nedokazanega, povsem dopustno. Za takšno svojo odločitev mora seveda navesti tehtne razloge. Možnost sodišča, da posega v opis dejanja z dodajanjem besedila, zlasti zakonskih znakov kaznivega dejanja, ker oceni, da bi bilo dejanje (oziroma le del širšega dejanja) primerno drugače pravno opredeliti, pa je majhna. Sodna praksa trdno stoji na stališču, da je dopustnost posegov sodišča treba razlagati restriktivno, zato je neutemeljen zgolj posplošen očitek tožilstva sodišču prve stopnje, da bi slednje lahko samo nekoliko spremenilo opis dejanja in bi še vedno bila podana objektivna identiteta obtožbe in sodbe.
Sodišče prve stopnje je samo spremenilo pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, ko je namesto enega kaznivega dejanja izsiljevanja v kvalificirani obliki, ki obsega tudi poskus, dejanje opredelilo kot dve kaznivi dejanji izsiljevanja v kvalificirani obliki in poskus kaznivega dejanja izsiljevanja. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje na načelni ravni ni nepravilno, zlasti še, ker je sodišče prve stopnje izpustilo precejšnji del očitkov, ki segajo v leto 2015 ter je tako nastala časovna vrzel, ki je opravičevala ločen očitek poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja. Je pa takšno postopanje sodišča prve stopnje povzročilo zaplet pri opisu kaznivega dejanja oziroma dejanj, saj je bila obtožba koncipirana kot eno kaznivo dejanje, katerega posamezne dele je potrebno brati in razlagati v povezavi s celotnim opisom in ne izolirano vsak del posebej. Upoštevaje slednje se izkaže kot utemeljena pritožbena graja tožilstva v zvezi z izpuščenimi očitki z dne 24. 3., 31. 3. in 6.-7. 4. 2016, da ti očitki namreč vsebujejo grožnje, a slednje niso bile usmerjene le v ustrahovanje in vznemirjanje C. C., temveč izrečene z namenom izročitve 250.000 EUR. Kajti tudi te grožnje je potrebno ocenjevati v povezavi s celotnim opisom kaznivega dejanja, konkretno predhodnim opisom, ki se nanaša na obtoženčevo zahtevo po 250.000 EUR (očitki v obtožbi od januarja 2016 dalje). Ker je sodišče prve stopnje te očitke zmotno presojalo izolirano od prej opredeljene celote ter glede na konkreten opis štelo, da vsebujejo le opis kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki se preganja na predlog oškodovanca, pri čemer slednji za tovrstno kaznivo dejanje predloga za pregon ni podal, se zaradi takšnega stališča, da ne obstoji procesna predpostavka za kazenski pregon, niti ni spuščalo v skrbno presojo izvedenih dokazov v smeri dokazanosti teh očitkov obtožencu kot dela (poskusa) kaznivega dejanja izsiljevanja.