ureditev razmerja med solastniki - upravljanje skupnega premoženja - predlog - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Sodišče pri odločanju v nepravdnem postopku vsebinsko ni vezano na predloge udeležencev. Upoštevati mora le opis razmerja oziroma stanja, kot ga podajajo posamezni udeleženci. O predlogu predlagatelja torej ne odloča tako, da mu ugodi ali ga zavrne (kot je primer v pravdnem postopku), ampak vsebinsko uredi sporno razmerje oziroma stanje in pri tem upošteva tudi pobude in interese drugih udeležencev.
V opisu kaznivega dejanja opredeljeno obdolženčevo ravnanje - ko je oškodovanki kontinuirano grozil, jo zmerjal in ob tem z njo grdo ravnal, jo opazoval in tudi pričakal v grmovju, večkrat zaklenil iz stanovanja in naganjal od doma, zaradi česar ji je povzročal strah, sram in vznemirjenost, ter dejstvo, da se je morala oškodovanka pred obdolžencem umikati tako znotraj stanovanja (ko se je zaradi strahu pred njim z otrokoma zaklenila v sobo), kot tudi iz stanovanja, v katerem je sicer prebivala in je bil njen dom ter zato iskati prenočišče drugje, povsem jasno opredeljuje podrejen položaj, v katerega je bila z ravnanjem obdolženca potisnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00031568
ZPP člen 17. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 2, 15, 15/1, 15/1-c, 16.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za potrošniške pogodbe - potrošnik - ugovor o nepristojnosti - indici - preiskovalno načelo - procesna predpostavka - procesno gradivo
Pri presoji ugovora o nepristojnosti je treba ugotoviti, ali je iz spletne strani in celotne dejavnosti razvidno, da je toženka nameravala poslovati s potrošniki s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Pri tem se je treba opreti na indice, med katere spada vsako očitno izražanje volje po poslovanju s potrošniki iz Slovenije.
Pravno podlago v zvezi z razlago določila 5. člena Pogodbe v delu, kjer je bila med pravdnima strankama dogovorjena oblika oziroma način podaje tožnikove odpovedne (odstopne) izjave, predstavljajo določila 82. člena OZ, pa tudi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu še zlasti v prvem odstavku 13. člena, ki določa, da kadar zakon ali drug predpis določa pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.
Po elektronskem sporočilu poslana izjava o odstopu od pogodbe toženki, ki pomeni trajen pisen zapis, pomeni pisno sporočilo v obličnosti, kot je bila dogovorjena v 5. členu Pogodbe. Izražena volja zakonitega zastopnika tožnika, kot pravne osebe, pomeni namreč izraženo voljo tožnika. Podatki o tožniku in njegovem zakonitem zastopniku (direktorju) v samem ES, ki so namenjeni preverjanju pristnosti podatkov samega sporočila in identifikacije podpisnika, pa se glede na določilo tretjega in desetega odstavka 2. člena ZEPEP štejejo za elektronski podpis podpisnika, ki ga je ustvaril (ali je v njegovem imenu in v skladu z njegovo voljo bil ustvarjen).
tožba za zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka - materialne zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - tečaj - stroški tečaja tujega jezika
Glede na ugotovljene preživninske zmožnosti staršev je pritrditi pritožnici, da ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno odtegnilo stroške za jezikovni tečaj v Angliji. Ti sicer niso nujni, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, gre pa vsekakor za koristno izrabo prostega časa predvsem glede na to, da ima tožnica pri tem predmetu v šoli težave.
Podaljšanje pripora je utemeljeno tudi v luči kriterijev iz 20. člena Ustave Republike Slovenije. S svojim početjem obdolženec pomeni, predvsem upoštevaje izsledke izvedenca psihiatrične stroke, hudo potencialno nevarnost za telesno integriteto oškodovanke J. R., glede na to, kar je povedal kot priča zaslišani J. R. pa tudi za druge ljudi, živeče v njegovi okolici.
ZFPPIPP člen 22, 253. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZGD-1 člen 410, 410/6, 475, 475/5.
ugotovitev lastninske pravice - izločitvena pravica - stvarni vložek - delniška družba - posest stanovanja - priposestvovanje - zakonita posest - zakonita in dobroverna posest - pravni naslov - veljaven pravni naslov - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - priposestvovalna doba - pogoji za priposestvovanje
Posest tožeče stranke je temeljila na Pogodbi o ustanovitvi delniške družbe, v kateri je lastnica nepremičnine to vložila kot stvarni vložek. Tak naslov daje podlago za pridobitev lastninske pravice (ne le pravico uporabe stvari).
tožba za izterjavo prenesene terjatve - sklep o rubežu terjatve - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - dokazovanje plačila - obvestitev prevzemnika
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je tožena stranka sklep o rubežu terjatev, ki jih je imela do nje družba M. d. o. o., prejela dne 8. 1. 2017 in je tako vedela, da obveznosti iz najemne pogodbe z dne 1. 9. 2016 od tega dne dalje ne sme več poravnavati M. d. o. o., ampak jih mora poravnati tožeči stranki, saj je to jasno izhajalo iz sklepa o rubežu.
Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da tožena stranka ni trdila, da najemna pogodba z dne 1. 9. 2016 ne bi več veljala oziroma da v obdobju, na katerega se nanašajo vtoževane najemnine, teh iz kateregakoli drugega razloga ne bi bila dolžna plačevati. Prav tako ni ugovarjala višini tožbenega zahtevka, kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje.
motenje posesti - ugovor pravice do posesti - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - pravilna vročitev tožbe v odgovor - sklepčnost tožbe
Dejanska oblast se lahko razlikuje od pravne oblasti oziroma od upravičenja do uporabe specifične stvari, vendar to za spor glede motenja posesti ni relevantno. V skladu s prvim odstavkom 33. člena SPZ se namreč sodišče v sporu zaradi motenja posesti omeji le na upoštevanje zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja, ne sme pa upoštevati pravice do posesti niti dobrovernosti posestnika, pritožbene navedbe toženca pa so usmerjene v zatrjevanje pravice do posesti.
OZ člen 168, 179, 182. ZPrCP člen 45, 45/1. ZPP člen 286.
denarna odškodnina - prometna nesreča - vzdrževanje ceste - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - hitrost vožnje - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - spolzko cestišče
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnik na odseku, kjer je prišlo do prometne nesreče, vozil z manjšo hitrostjo od predpisane, in da je imel cestni ustroj v kritičnem ovinku neobičajno nizek koeficient trenja za mokro asfaltno površino, okoli 0,3, ki je enak koeficientu trenja vlažnega snega. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v danih razmerah, ob sicer lepem vremenu brez padavin, nezasneženem in nepoledenelem vozišču, takšne drsnosti vozišča v ovinku tožnik ni mogel pričakovati. K pričakovanosti takšnega vozišča tožnika ne more zavezovati niti prometni znak "spolzko vozišče", na katerega se sklicujeta pritožbi in tudi prisotnost le-tega pred krajem dogodka, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja odločilnega dejstva v zvezi z oceno o pričakovanosti ovire, na kakršno je tožnik pri vožnji po glavni cesti II. reda naletel. Izvedenec namreč ugotavlja torni koeficient okoli 0,3, ki velja za vlažen sneg, medtem ko je tožnik v danih razmerah sicer bil dolžan pričakovati tudi vlago na vozišču, a je torni koeficient vlažnega zglajenega asfalta po navedbi izvedenca višji, 0,55. Tožnik je hitrost vožnje vozila tudi prilagodil prometnemu znaku za omejitev hitrosti in vozil s hitrostjo manjšo od dovoljene, ki pa vseeno ni bila dovolj nizka, da bi sporni del vozišča uspel varno prevoziti, saj tako ekstremne drsnosti vozišča v danih razmerah ni mogel pričakovati.
ZFPPIPP člen 348, 348-2, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 375, 375/2, 375/2-4, 375/3, 375/3-2, 376. ZGD-1 člen 7, 8. ZPFOLERD člen 3, 4. OZ člen 1012, 1012/1.
končno poročilo stečajnega upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - odgovornost za obveznosti - spregled pravne osebnosti - posebna pravila o stečajni masi - poroštvo
Če ima posamezni upnik do družbenika (občine) samostojno terjatev na pogodbenem (na primer prvi odstavek 1012. člena OZ) ali zakonskem temelju, bo to lahko uveljavljal v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zoper občino uveljavljal terjatev na samostojni podlagi. Ne more pa to vplivati na končanje tega stečajnega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034651
ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/11, 392, 392/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 54, 20, 20/2.
kaznivo dejanje pranja denarja - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - izločitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izostala dokazna ocena izpovedi priče - poslovanje z off-shore družbami - finančna piramida - združitev kazenskih postopkov - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožba utemeljeno uveljavlja še, ko navaja, da je ta kršitev podana, ker se sodišče prve stopnje pri presoji, ali je obdolženki utemeljeno očitana storitev kaznivega dejanja pranja denarja, ni opredelilo do okoliščine, ali ji je mogoče očitati, da bi morala in mogla vedeti, da je bil denar pridobljen s kaznivim dejanjem, torej ali ji je mogoče očitati storitev navedenega kaznivega dejanja iz petega v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 245. člena KZ-1.17. Ker gre za obsežno zadevo, ki obsega presojo obširne kriminalne dejavnosti, kazniva dejanja pa naj bi obdolžena M.V. in D.I. storila v sostorilstvu z M.P. in U.Š., že sam očitek njihovega med seboj povezanega ravnanja, opisanega v obtožbi, in presoja dejanskega stanja, terjata vsaj obravnavo obdolžene M.V. in D.I. v enotnem postopku, če že M.P. in U.Š. organom pregona nista dosegljiva. Sodišče prve stopnje bo zato pred ponovnim sojenjem postopek zoper obdolženo M.V. in obdolženega D.I. združilo ter v zadevi ponovno razsodilo in odpravilo kršitve, ki so bile ugotovljene v obeh pritožbenih postopkih in so terjale razveljavitev prvostopenjskih sodb.
plačilo uporabnine - prenehanje najemne pogodbe - izročitev poslovnega prostora - izročitev ključev - dejanska oblast
Vse dokler je namreč toženka imela izvod ključev poslovnega prostora je imela tudi dejansko oblast nad tem prostorom v smislu, da je oz. bi lahko vanj kadarkoli vstopila in z njim ravnala kot posestnica, imela pa bi celo možnost tožnike izključiti od izvrševanja njihove posesti.
izločitev dokazov - predkazenski postopek - pregon po uradni dolžnosti - predlagalni delikt - tatvina - velika tatvina - prikrivanje - podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nosilci elektronskih naprav kot dokaz - doktrina plain view - pregled in prepisovanje kazenskih spisov
Pri tako imenovanih predlagalnih deliktih se storilec preganja po uradni dolžnosti, vendar glede dopustnosti pregona zakon upošteva interes oškodovanca, saj je njegov predlog procesna predpostavka, da lahko državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu.
Upoštevajoč določbo tretjega odstavka 154. člena ZKP ni dopustno dokazov, pridobljenih na podlagi odredb po 149.b členu ZKP, uporabiti pri kaznivih dejanjih tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1. Ne glede na to, da so bili sporni izsledki sicer pridobljeni zakonito, se jih ne sme uporabiti v predmetnem postopku za kazniva dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, zato jih je potrebno iz spisa izločiti.
Višje sodišče toženčevega ravnanja, da je pritožbo poslal na nepristojno sodišče, ne more opredeliti kot očitne pomote niti ga ne more pripisati toženčevi nevednosti, saj je napaka dvojna – napačno je naslovno sodišče, pa tudi sodišče, na katerega je toženec pritožbo poslal, kljub temu da mu je bilo povsem jasno, pred katerim sodišče teče postopek.
Namen izvedbe dokaza je ugotavljanje resničnosti trditev o dejstvih. Če teh ni oziroma so nekonkretizirane, je dopolnjevanje trditvene podlage na tak način nedopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00030225
ZVZD-1 člen 5. ZZVZZ člen 87. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 4.
zavod za zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek zavoda - povrnitev škode - poškodba delavca pri delu - trditvena podlaga - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - običajna metoda dela - opustitev dolžnega ravnanja
Po presoji višjega sodišča ravno dejstvo, da je do poškodbe oškodovanke prišlo ob delu v običajnih delovnih pogojih, utemeljuje sklep, da tožena stranka oškodovanki ni zagotovila varnega delovnega okolja.
Ker oškodovanka ob nastanku škodnega dogodka nedvomno ni delala nič drugače, kot je bilo to ob sobotah na kraju škodnega dogodka običajno, pa je kljub temu prišlo do njene poškodbe, ji tožena stranka nedvomno ni zagotovila varnega delovnega okolja za opravljanje dela v običajnih delovnih pogojih.