ZFPPIPP člen 348, 348-2, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 375, 375/2, 375/2-4, 375/3, 375/3-2, 376. ZGD-1 člen 7, 8. ZPFOLERD člen 3, 4. OZ člen 1012, 1012/1.
končno poročilo stečajnega upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - odgovornost za obveznosti - spregled pravne osebnosti - posebna pravila o stečajni masi - poroštvo
Če ima posamezni upnik do družbenika (občine) samostojno terjatev na pogodbenem (na primer prvi odstavek 1012. člena OZ) ali zakonskem temelju, bo to lahko uveljavljal v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zoper občino uveljavljal terjatev na samostojni podlagi. Ne more pa to vplivati na končanje tega stečajnega postopka.
Višje sodišče toženčevega ravnanja, da je pritožbo poslal na nepristojno sodišče, ne more opredeliti kot očitne pomote niti ga ne more pripisati toženčevi nevednosti, saj je napaka dvojna – napačno je naslovno sodišče, pa tudi sodišče, na katerega je toženec pritožbo poslal, kljub temu da mu je bilo povsem jasno, pred katerim sodišče teče postopek.
izločitev dokazov - predkazenski postopek - pregon po uradni dolžnosti - predlagalni delikt - tatvina - velika tatvina - prikrivanje - podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nosilci elektronskih naprav kot dokaz - doktrina plain view - pregled in prepisovanje kazenskih spisov
Pri tako imenovanih predlagalnih deliktih se storilec preganja po uradni dolžnosti, vendar glede dopustnosti pregona zakon upošteva interes oškodovanca, saj je njegov predlog procesna predpostavka, da lahko državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu.
Upoštevajoč določbo tretjega odstavka 154. člena ZKP ni dopustno dokazov, pridobljenih na podlagi odredb po 149.b členu ZKP, uporabiti pri kaznivih dejanjih tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1. Ne glede na to, da so bili sporni izsledki sicer pridobljeni zakonito, se jih ne sme uporabiti v predmetnem postopku za kazniva dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, zato jih je potrebno iz spisa izločiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00030225
ZVZD-1 člen 5. ZZVZZ člen 87. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 4.
zavod za zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek zavoda - povrnitev škode - poškodba delavca pri delu - trditvena podlaga - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - običajna metoda dela - opustitev dolžnega ravnanja
Po presoji višjega sodišča ravno dejstvo, da je do poškodbe oškodovanke prišlo ob delu v običajnih delovnih pogojih, utemeljuje sklep, da tožena stranka oškodovanki ni zagotovila varnega delovnega okolja.
Ker oškodovanka ob nastanku škodnega dogodka nedvomno ni delala nič drugače, kot je bilo to ob sobotah na kraju škodnega dogodka običajno, pa je kljub temu prišlo do njene poškodbe, ji tožena stranka nedvomno ni zagotovila varnega delovnega okolja za opravljanje dela v običajnih delovnih pogojih.
Za čas izvršitve trajajočih kaznivih dejanj velja namreč čas, ko je protipravno stanje prenehalo, in sicer tako v zvezi z zastaranjem kot tudi s storilčevo starostjo ter vprašanjem kateri zakon je treba uporabiti.
Zagovorničina ugotovitev, da se je začelo kaznivo dejanje izvrševati v letu 2009, dokončalo pa v letu 2010 je sicer pravilna, vendar zaradi v 18. členu KZ-1 sprejete delavnostne teorije, po kateri se šteje, da je kaznivo dejanje izvršeno takrat, ko je storilec delal (storitev) ali bi moral delati (opustitev) ne glede na to, kdaj je nastala posledica, v obravnavani zadevi zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo, saj začne teči od izvršitve zadnjega dviga (transakcije), kar je v obravnavanem primeru od 23. 7. 2010 dalje, in glede na zastaralni rok 10 let, zastara 23. 7. 2020.
Četudi bi bila v času spornih prenosov in dvigov z računa pokojnika obdolženka prepričana, da je edina (oporočna) dedinja, je to povsem irelevantno, saj je kaznivo dejanje storila šele v trenutku sklepanja sodne poravnave - takrat jo je pričela zavezovati garantna dolžnost, torej dolžnost, da bi oškodovanki razkrila vse relevantne informacije.
OZ člen 168, 179, 182. ZPrCP člen 45, 45/1. ZPP člen 286.
denarna odškodnina - prometna nesreča - vzdrževanje ceste - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - hitrost vožnje - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - spolzko cestišče
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnik na odseku, kjer je prišlo do prometne nesreče, vozil z manjšo hitrostjo od predpisane, in da je imel cestni ustroj v kritičnem ovinku neobičajno nizek koeficient trenja za mokro asfaltno površino, okoli 0,3, ki je enak koeficientu trenja vlažnega snega. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v danih razmerah, ob sicer lepem vremenu brez padavin, nezasneženem in nepoledenelem vozišču, takšne drsnosti vozišča v ovinku tožnik ni mogel pričakovati. K pričakovanosti takšnega vozišča tožnika ne more zavezovati niti prometni znak "spolzko vozišče", na katerega se sklicujeta pritožbi in tudi prisotnost le-tega pred krajem dogodka, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja odločilnega dejstva v zvezi z oceno o pričakovanosti ovire, na kakršno je tožnik pri vožnji po glavni cesti II. reda naletel. Izvedenec namreč ugotavlja torni koeficient okoli 0,3, ki velja za vlažen sneg, medtem ko je tožnik v danih razmerah sicer bil dolžan pričakovati tudi vlago na vozišču, a je torni koeficient vlažnega zglajenega asfalta po navedbi izvedenca višji, 0,55. Tožnik je hitrost vožnje vozila tudi prilagodil prometnemu znaku za omejitev hitrosti in vozil s hitrostjo manjšo od dovoljene, ki pa vseeno ni bila dovolj nizka, da bi sporni del vozišča uspel varno prevoziti, saj tako ekstremne drsnosti vozišča v danih razmerah ni mogel pričakovati.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00031126
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - dogovor o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo
Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta kot pogoj za odpoved pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata določila, da mora stranka podati pisno odpoved pogodbe s šestmesečnim odpovednim rokom in da mora stranka, ki pogodbo odpove, pripraviti predlog nove pogodbe in jo posredovati v pregled drugi pogodbeni stranki. Predlagatelj je potrdil, da je nasprotni udeleženec večkrat pripravil predlog nove pogodbe in jo posredoval predlagatelju, ki pa se s predlogom ni strinjal, zato se z nasprotnim udeležencem o končni vsebini pogodbe nista mogla dogovoriti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da glede na razpoložljivo spisovno dokumentacijo v tej fazi postopka, ko je vložen le predlog predlagatelja in predlog za izdajo začasne odredbe, ni mogoče s stopnjo verjetnosti ugotoviti, da bi bila odpoved pogodbe nezakonita.
ustavitev izvršbe - nadaljevanje izvršilnega postopka - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - konec izvršilnega postopka
Tako teorija, kot tudi sodna praksa ločita ustavitev izvršbe in ustavitev oziroma konec postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka. Po pojasnjenem so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe, ne pa tudi za ustavitev postopka.
poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - nadaljevanje izvršilnega postopka
Za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave.
V skupnem znesku terjatev upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - parkirnina - stroški odvetniških storitev
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov v tem, da izvedenec ni materialno prikrajšan zaradi prihoda na sodišče zaradi podajanja ustnega podajanja izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko prišel na sodišče in podal ustno mnenje. Zato je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da izvedenec ni upravičen do povračila 0,90 EUR za plačilo parkirnine, ker tudi sam navaja, da je dejansko niti ni plačal, strošek s plačevanjem letne dovolilnice za parkiranje v II. coni pa ni mogoče pripisati posamezni zadevi, saj je očitno, da to dovolilnico izvedenec uporablja neomejeno.
Do povračila stroškov zastopanja po odvetniku bi izvedenec bil upravičen le v primeru, če bi ga tudi dejansko zastopal odvetnik in bi mu dejansko nastali stroški (izdatki) v zvezi s plačilom storitev zastopanja odvetniku. Če izvedenec za varstvo svojih pravic skrbi sam, in v tem smislu ″sam opravlja delo odvetnika″, ne more biti upravičen do ″plačila″ za vloge, ki jih je sam sestavil, saj v tem primeru ni materialno prikrajšan za sredstva, ki jih je moral plačati nekomu za sestavo vloge. Tako izvedenec poleg tega, da s pritožbo niti ni uspel, nikakor ne more biti upravičen do povračila stroškov po Odvetniški tarifi za pritožbo, ki jo je sestavil sam.
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - stroški postopka - ustavitev postopka - sklenitev sodne poravnave - res transacta
Sodišče prve stopnje je z drugim odstavkom izreka izpodbijanega sklepa tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške, ki jih je tožena stranka priglasila v ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem v izvršilnem postopku. Vprašanje povrnitve teh stroškov pa sta pravdni stranki že pred tem rešili s sklenitvijo omenjene sodne poravnave. Ker je sodišče prve stopnje o teh stroških ponovno odločilo, je kršilo 308. člen ZPP.
gradbena pogodba - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - zadržanje dela plačila - ugovor znižanja plačila - konkretizacija zahtevka - sklepčnost ugovora na znižanje plačila
Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in predvsem jasno uveljaviti. Ugovor znižanja plačila ni samo obrambno sredstvo, s katerim se tožena stranka kot naročnik brani zoper zahtevek izvajalca po plačilu, pač pa z njim naročnik aktivno uveljavlja svojo oblikovalno pravico, da naj se vrednost dela zaradi napake zniža za določen znesek. Tako kot mora tožeča stranka pojasniti višino svoje terjatve, mora tožena stranka pojasniti, zakaj šteje, da je vrednost izvršenega dela zaradi napak za natanko 1.500,00 EUR nižja v primerjavi z vrednostjo izvršenega dela brez napake, ter na kakšni podlagi in ob upoštevanju česa je prišla do tega zneska.
izvršba na premičnine - prodaja zarubljene premičnine - vrednost premičnin - ugotavljanje vrednosti - ocena vrednosti - cenitev izvršitelja - cenilni zapisnik - višina kupnine - poplačilo upnika - poplačilo upnika v premičninski izvršbi - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršiteljica dolžničino zarubljeno vozilo Seat Ibiza ponovno ocenila, kar je sodišču pojasnil že v vlogi z dne 17. 5. 2019 in 11. 6. 2019, posledično pa je napačno zaključilo, da je vozilo kupil za manj, kot je znašala njegova ugotovljena vrednost.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00032815
ZP-1 člen 202.e, 202.e/5.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so določbe 202. a in 202. d člena ZP-1 neustavne, saj ob upoštevanju petega odstavka 202. e člena ZP-1 najdaljša preizkusna doba dejansko ne znaša 2 leti, temveč 3 leta, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da temu ni tako. Preizkusna doba je namreč obdobje, v katerem lahko pride do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že zaradi prekrška, za katerega so storilcu izrečene najmanj 3 kazenske točke, medtem ko lahko do preklica odložitve zaradi storitve prekrška oz. prekrškov, storjenih v času od izteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pride le v primeru, če storilec (bodisi z enim, bodisi z večimi prekrški) ponovno doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja 18 kazenskih točk.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - posebne okoliščine - strokovna usposobljenost - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda - zdravstveno stanje stranke v postopku - varstveni ukrep - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - shizofrenija - uživalec prepovedanih drog - neskladje zakona z ustavo
Želje osebe, ki se jo namešča v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so le ena od okoliščin, ki se upošteva pri odločitvi o namestitvi. Treba je upoštevati posebne okoliščine in mnenje zavoda, kamor naj se oseba namesti (79. člen ZDZdr). Za kakšne storitve institucionalnega varstva je posamezen zavod usposobljen, je pomembnejše od želje obravnavane osebe, zato bi se moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, v kateri zavod bo namestilo nasprotnega udeleženca, prepričati glede zmožnosti zavoda za izvajanje nasprotnemu udeležencu potrebnih storitev. Da nasprotni udeleženec namestitev v SVZ C. odklanja in da je zavod že dvakrat zapustil, v okoliščinah konkretnega primera ne more biti odločilno. Pomembneje je, da se najde za nasprotnega udeleženca taka namestitev, ki bo zagotavljala njegovemu stanju ustrezno institucionalno obravnavo.
Odreditev ukrepa, s katerim se osebi z duševno motnjo omejuje osebna svoboda, mora zasledovati varstveni in terapevtski cilj. Namestitev nasprotnega udeleženca mora biti ustrezna za izvrševanje ukrepa za zagotavljanje obeh ciljev.
Naloga sodišča je torej, da glede na okoliščine vsakega konkretnega primera presodi, kam naj namesti v postopku obravnavano osebo. Naloga izvršilne veje oblasti pa je, da zagotovi možnosti za izvajanje sprejetih zakonov. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec glede na svoje zdravstveno stanje nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, zato mora biti nameščen v ustrezno institucionalno okolje. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-477/18 z dne 23. 5. 2019 ugotovilo neskladje ZDZdr z Ustavo, ker zakonodajalec ukrepa namestitve v varovani oddelek SVZ očitno ni zasnoval tako, da bi sodiščem omogočil izbiro ustanove, ki je ustrezna z vidika zagotavljanja varnosti in uresničevanja terapevtskega cilja ukrepa v izvršitveni fazi.
spor majhne vrednosti - neprerekane navedbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pavšalne pritožbene navedbe - trditveno in dokazno breme
Skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne prereka ali jih ne prereka substancirano, štejejo za priznana. Glede na to, da tožena stranka ni podala popolnoma nobene utemeljitve svojih navedb, ne glede neobstoječega poslovnega odnosa med strankama in ne o domnevni poravnavi vseh obveznosti do tožeče stranke, je sodišče prve stopnje pravilno štelo trditve tožeče stranke o temelju in višini terjatve za neprerekane in je posledično zahtevku tožeče stranke, ki ga je ta s predloženimi listinskimi dokazi ustrezno utemeljila, pravilno ugodilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00030919
ZDR člen 31, 32, 33, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 171, 171/1, 179, 179/2.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 52.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek oškodovanca - varne delovne razmere - padec z višine - delovna nezgoda
Tožniku so se pri nameščanju izolacije na strehi udrle salonitne plošče in je skupaj s še dvema sodelavcema padel šest metrov globoko v skladišče objekta na betonska tla. V skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 5. člena ZVZD-1 mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Glede na navedeno je zlasti delodajalec (in ne delavec) tisti, ki mora poskrbeti za varen delovni proces. Delavec je sicer dolžan spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu (33. člen ZDR in 12. člen ZVZD-1) in je dolžan upoštevati delodajalčeva navodila (32. člen ZDR). Vendar pa je delavec delo dolžan opraviti (31. člen ZDR), zato mu ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastanku škode, če delodajalec dela ne organizira na varen način, dela pa drugače ni mogoče opraviti (tako tudi pritožbeno sodišče v podobni zadevi Pdp 940/2018). V konkretnem primeru je tožnik moral položiti izolacijo na streho objekta, pri tem pa je moral hoditi tudi po salonitnih ploščah, kot to izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenca za varstvo pri delu. Ker na drugačen način dela niti ni mogel opraviti, pritožba neutemeljeno opozarja, da je tožnik vedel, da se na salonitnih ploščah ne bi smel zadrževati.
Tožniku soprispevka k nastali škodi ni mogoče pripisati niti s sklicevanjem na določbo 52. člena ZVZD-1, ki ureja pravico delavca odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/1-2, 118, 118/1, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka podajo izpodbijane odpovedi utemeljevala (le) z dvema okoliščinama ‒ 1. da se je zaključila smučarska sezona in 2. da je v slabem finančnem stanju. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da navedeni okoliščini v konkretnem primeru ne moreta predstavljati utemeljenega odpovednega razloga, ker sta obstajali že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s tožnikom v letu 2015. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi zakonit ekonomski razlog za podajo odpovedi lahko predstavljala le kakšna nova (spremenjena) okoliščina, ki bi dodatno poslabšala finančno stanje že nekaj let insolventne tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil resničen razlog za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v spremenjeni organizaciji dela. Tožena stranka je namreč v postopku na prvi stopnji zakonitost odpovedi utemeljevala z navedbami, da je že v jeseni 2016 spremenila organizacijo dela tako, da je direktor prevzel tudi opravljanje tožnikovih delovnih nalog, ter da je v marcu 2017 tožnikovo delovno mesto formalno ukinila. Ker pa tožena stranka tega (organizacijskega) razloga v odpovedi ni zatrjevala, je sodišče prve stopnje povzete navedbe tožene stranke, pri katerih vztraja tudi v pritožbi, pravilno štelo kot pravno neupoštevne in s tem neutemeljene.
Toženec v pritožbi neutemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje o zavrnitvi pobotnega ugovora z navedbami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo terjatve do tožnice, ki je bila priznana s sklepom okrajnega sodišča. Po določbi 311. člena OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da morajo biti za procesni pobot terjatev izpolnjeni pogoji iz citirane določbe OZ, to so vzajemnost, istovrstnost, dospelost oziroma zapadlost in po sodni praksi še iztožljivost in likvidnost. Glede na to, da terjatev iz sklepa o izvršbi ni terjatev toženca do tožnice, temveč gre za terjatev toženčeve žene do tožnice, ni izpolnjen pogoj vzajemnosti terjatev, zato te terjatve ni mogoče pobotati s tožničino terjatvijo, ugotovljeno v tem sporu.