padec po stopnicah - povrnitev škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - denarna satisfakcija
Tožnik se zaradi brazgotin neugodno počuti, brazgotini pa predstavljata trajno spremembo njegove zunanjosti. Enako velja za šepanje in otečenost noge, ki se pojavita, če tožnik nogo preveč obremeni. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova (skaženost) prisodilo prenizko odškodnino, to je zgolj 500,00 EUR. Glede na odškodnine v podobnih primerih je po oceni pritožbenega sodišča primerna odškodnina 1.200,00 EUR, to je toliko, kot je zahteval tožnik v tožbenem zahtevku.
ugovor stvarne pristojnosti - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekcija vrednosti spornega predmeta - podatki gurs - evidenca gurs
Podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, so hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti navedene vrednosti spora, četudi morda niso povsem natančni glede na aktualno tržno vrednost posamezne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00030809
ZASP člen 147, 156. ZKUASP člen 9, 9/1, 9/1-1. OZ člen 198.
avtorsko nadomestilo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - neupravičena uporaba glasbenih del - neupravičena pridobitev - veljavnost tarife - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestila - iura novit curia - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo uporabo Pravilnika 2006, na katerega se je sklicevala tožeča stranka, ter se oprlo na tarifo Pravilnika 1998. Z uveljavitvijo novele ZASP-B je naravo skupnega sporazuma pridobila tarifa Pravilnika 1998, kasnejša tarifa iz Pravilnika 2006 pa ni bila sprejeta na način, predviden z zakonom (novelo ZASP-D), zato ne predstavlja tarife v smislu 156. člena ZASP (nima pravne veljave). Pravna podlaga, ki jo je v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka navedla tožeča stranka, za sodišče prve stopnje ni zavezujoča. Sodišče namreč na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL00030672
Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 9-8, 21, 35, 118. ZPP člen 8, 399, 399/2, 399/2-8. OZ člen 199.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - presežna dela - poslovodstvo brez naročila - zavrnitev dokaznega predloga - izostanek z naroka - neopravičen izostanek z naroka
Ugotovitev o tem, komu je bilo dano naročilo glede dodatnih in presežnih del, je utemeljena z vsebino razmerja med glavnim izvajalcem in naročnikom gradbenih del po gradbeni pogodbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je trenutek teka zastaranja vezan na zapadlost celotne kreditne obveznosti, pri čemer do vložitve predloga za izvršbo, ki je pretrgal tek zastaranja, zastaralni rok še ni potekel. Razlikovati je treba odstop od pogodbe, ki ga zatrjujeta dolžnika, in povzroči njeno prenehanje, in odpoklic pogodbe, zaradi zamude z izpolnitvijo (kreditne) obveznosti, ki je bil podan v obravnavani zadevi. V slednjem primeru pogodba ostane v veljavi, le zapadlost se spremeni tako, da v celoti (predčasno) zapade celotna kreditna obveznost. Odpoklic kredita je le opcijsko upravičenje, ki ga lahko upnik izkoristi ali pa tudi ne. V obravnavani zadevi ga je upnik uporabil kasneje in ne takoj po prvem opominjanju glede zamude z delom kreditne obveznosti, zato je zapadel kredit šele tedaj in ne prej, od tega trenutka pa je tudi začelo teči zastaranje.
Dolžnika zmotno menita, da so izterjevane oderuške zamudne obresti. Očitek obrestovanja obresti dolžnika zmotno povezujeta s kombiniranjem pogodbene obrestne mere rednih in zamudnih obresti. Pogodbene obresti so tekle od še ne zapadlega dela kredita, zamudne pa od že zapadlega dela, tako so lahko časovno tekle sočasno, le da od druge osnove.
ZPrCP člen 106, 106/3, 106/1. ZP-1 člen 156, 156-4.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - zdravniško potrdilo
Ne glede na to, da iz ambulantnega kartona, z dne 1. 7. 2019, ki ga je obdolženec tekom postopka predložil prvostopenjskemu sodišču, izhaja mnenje lečečega psihiatra, da obdolženec glede na urinske teste lahko vozi osebno vozilo, in da mu je dne 14. 10. 2019 bilo izdano zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, obdolženega ni mogoče razbremeniti odgovornosti za storjeni prekršek v času storitve prekrška. Tega ne bi bilo mogoče storiti niti s pritegnitvijo izvedenca medicinske stroke, ki bi podal mnenje o obdolženčevi telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornega vozila v cestnem prometu v času storitve prekrška, saj relevantna določba 3. člena Pravilnika predpisuje, da voznik, ki se zdravi od prepovedanih drog v programu zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog s substitucijsko terapijo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (v obravnavanem primeru obdolženec z metadonsko terapijo) lahko vozi vozilo (le), če je njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje zdravstvene zmožnosti voznikov.
telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - poškodba kolena - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - lahek primer po Fischerjevi lestvici - primerjava s primeri iz sodne prakse - delovna nezgoda - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine
Ko gre za več poškodb, je smiselno primerjati tisto, ki je za oškodovanca najhujša, s podobnimi primeri v sodni praksi.
Za odločitev, ali toženec protipravno vznemirja lastninsko pravico tožnice s tem, ko je njegovo vozilo že več let na njenem parkirišču, ni pomembno, kdo je kriv za okvaro vozila.
delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - fizična delitev - nemožnost fizične delitve - civilna delitev - soglasje solastnikov - pravica zahtevati delitev
Ker nobeden od udeležencev oziroma solastnikov nepremičnin ni podal predloga, da mu namesto prodaje nepremičnini v celoti pripadeta ob izplačilu drugih solastnikov tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče, je sodišče pravilno odločilo (ob predhodno ugotovljeni nemožnosti fizične delitve), da se nepremičnini v solastnini razdelita tako, da se prodata in se kupnina razdeli med udeležence postopka v skladu s solastninskimi deleži (civilna delitev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051379
OZ člen 179, 179/1. KZ-1 člen 191, 191/1. ZPP člen 8, 14, 214, 258, 258/2, 262, 262/2.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - pravična denarna odškodnina - kaznivo dejanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - izpovedba priče - zavrnitev dokaza - dolžnost izvedbe dokaza - primernost dokaznega sredstva - trditvena in dokazna podlaga ugovora - dokaz z zaslišanjem strank - dokazila za izostanek - občutek ogroženosti - načelo ekonomičnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - civilna odgovornost
Civilna odgovornost je strožja od kazenske in če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca, iz istega dejanja izvira tudi strožja civilna odgovornost storilca. Pravdno sodišče je torej vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je s protipravnim ravnanjem toženca nastala prepovedana posledica – poseg v tožničino telesno in duševno integriteto, ki ustreza ugotovljenemu kaznivemu dejanju.
Denarna odškodnina za duševne bolečine za vse navedene oblike nepremoženjske škode se priznava le, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja in trajanje bolečin oziroma strahu opravičujejo, da se z denarnim zadoščenjem vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje.
Novejša sodna praksa stoji na stališču, da 143. člen ZD, ki ureja institut ločitve zapuščine, ne določa pogoja prezadolženosti. Zato bi upoštevanje tega pogoja pomenilo nedopustno preširoko razlago te določbe.
Okoliščina, da naj bi bili pri zapustničini nepremičnini vknjiženi hipoteki v korist ločitvenih upnikov, slednjima ne jemlje pravnega interesa za vložitev predloga za ločitev zapuščine.
ZGD-1 je glede veljavnosti tako sklenjenih pogodb izredno jasen in ne pušča nobenih dvomov. Skladno z 38.a členom ZGD-1 (nasprotje interesov) bi lahko po četrtem odstavku omenjenega člena kot poslovodja toženke takšno pogodbo sklenil le s soglasjem skupščine toženke, pri čemer se, če omenjeno soglasje ni bilo dano, po osmem odstavku 38.a člena ZGD-1 šteje, da je pravni posel ničen oziroma da je pogodba nična. V primeru enoosebnih družb, kot je toženka, bi moral poslovodja za veljavno sklenitev sporne pogodbe pridobiti sklep edine družbenice, ki bi moral biti ne samo sprejet, ampak skladno z deseto alinejo 505. člena ZGD-1 in v zvezi z 38.a členom ZGD-1 ter predvsem v zvezi s prvim in drugim odstavkom 526. člena ZGD-1 še vpisan v knjigo sklepov (le-to potrjuje notar oziroma jo v elektronski obliki vodi notarska zbornica), saj morebitni sklepi v izpostavljeni smeri, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka. Namen 38.a člena ZGD-1 je lahko dosežen šele, ko da edini družbenik enoosebne d.o.o.. (formalno) soglasje za sklenitev konkretne pogodbe. In od vsakega poslovodje je mogoče utemeljeno pričakovati, da bo zavoljo veljavnosti tovrstnih pogodb sledil določbam ZGD-1 ter pridobil ustrezno soglasje edinega družbenika, katerega interesi niso nujno enaki interesom njegovih neposrednih ali posrednih lastnikov. Povedano drugače, potrebno je (formalno) soglasje edinega družbenika, ki ga morebitno soglasje njegovih posrednih ali neposrednih lastnikov ne more preprosto nadomestiti.
Upoštevajoč namen zahteve za odpravo nepravilnosti, to je preprečitev neposrednega učinka nepravilnega dejanja zaradi nadaljnjega poteka izvršbe, je tudi vsebina zapisnika, ki predstavlja sestavni del rubeža premičnin, bistvena, saj gre za enega izmed obveznih izvršilnih opravil pri opravi izvršbe na premičnine. Zlasti v primeru, kot je konkretni, ko je predmet rubeža oprema brez enoličnega identifikacijskega znaka. Ta je predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Vpis v register pa se opravi na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika. Šele z vpisom v register upnik v takem primeru tudi pridobi zastavno pravico na zarubljenih predmetih. Enolični identifikacijski znak opreme, s katerim se ta vpisuje v register, so oznake prostora, v katerem se nahaja oprema, in sicer: parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja oprema, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov ter ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt. Poleg tega se mora pri vpisu opreme obvezno navesti tudi vrsta opreme, lahko pa se navedejo tudi leto izdelave, ime proizvajalca, namen njene uporabe, število kosov in vrednost opreme. Ker zapisnik o rubežu z dne 17. 1. 2017 na naslovu Ulica 3a (v rubežnem in cenilnem poročilu Ulica 8) vseh zahtevanih podatkov ne vsebuje (tudi ne zahtevanih podatkov o nepremičnini, v kateri se zarubljena oprema nahaja), ne predstavlja ustrezne podlage za vpis rubeža v register in tako ne ustrezne podlage, ki bi omogočala pridobitev zastavne pravice upnikov na zarubljenih predmetih. Gre torej za nepravilnost, ki onemogoča nadaljnjo opravo izvršbe.
V primeru rubeža na Cesta 71a je bil zapisnik o rubežu dovolj določen glede popisa zarubljenih stvari. V njem je izvršitelj popisal predmete rubeža po vrsti in sicer 1 kom točilni pult s pritiklinami, 1 kom kuhinja, 10 kompletov mize s štirimi stoli in 1 kom zidana peč za peko pic. V povezavi z naslovom, kjer se navedene popisane premičnine nahajajo, in v rubežnem zapisniku navedenimi identifikacijskimi podatki nepremičnine, je izvršitelj zarubljene predmete v zadostni meri enolično identificiral.
ZFPPIPP člen 53, 53/4, 103, 103/7, 104, 104/9, 105, 105/3, 119, 119/6, 126, 126/2, 355, 355/2, 355/2-7, 356, 356/1, 356/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 21.
stroški upravitelja - stroški stečajnega upravitelja - materialni stroški - stroški poslovanja - kilometrina - stroški prevoza - vrste stroškov stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - ugovor stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - nedovoljen ugovor - dovoljenost ugovora - pravni interes stečajnega upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upravitelju je po ZFPPIPP dana pravica do pritožbe le tedaj, kadar gre za odločitev sodišča, ki zadeva njega osebno in posega v njegove pravice in njegov pravni položaj. Izrecno mu daje pravico do pritožbe zoper sklepe o nagradi (deveti odstavek 104. člena ZFPPIPP) in o njegovih stroških (tretji odstavek 105. člena ZFPPIPP), ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi (šesti odstavek 119. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 427, 427/1-1, 427/1-2. ZSReg člen 19. ZUstS člen 40, 40/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - izpodbijanje domneve o obstoju izbrisnega razloga - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - odločitev o pravdnih stroških - izvensodna poravnava - kršitev dogovora med pravdnima strankama
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora v skladu s 158. členom ZPP povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Edina izjema je umik tožbe, ki je posledica toženčeve izpolnitve tožbenega zahtevka. Druge izjeme ni.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3. ZZZDR člen 59, 59/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporen obseg zapuščinskega premoženja - spor o velikosti deležev - skupno premoženje zakoncev - izločitev dela premoženja - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - manj verjetna pravica dediča
Ob neprerekanem dejstvu, da je zapustnik premoženje ustvarjal tudi v prejšnjem zakonu z bivšo ženo, ne morejo zadostovati pavšalne trditve dedinje (zapustnikove vdove) oziroma zgolj navedba zakonskega besedila o pridobivanju skupnega premoženja. Dedinja bi morala premoženje, za katerega šteje, da je bilo pridobljeno v času njene zakonske zveze z zapustnikom, konkretno opredeliti in pri njem izločevati polovični delež. Le v tem primeru bi lahko bila upoštevana zakonska domneva iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031012
OZ člen 190, 198, 365. SPZ člen 66.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - obogatitveni zahtevek - solastnina - uporabnina - uporaba solastne stvari - zahtevek za plačilo uporabnine - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - trditveno in dokazno breme
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno stvar v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež, in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža, kar pomeni, da mora v takšnem primeru solastnik, ki nepremičnine ne uporablja, vsaj jasno in nedvoumno izkazati svoje prikrajšanje s tem, da zahteva souporabo nepremičnine ali uporabnino kot njegovo nadomestilo. Trditveno in dokazno breme o tem je na tožniku. V prepletenih medsebojnih sporih je povsem možno, da ni mogoče natančno izpovedati, kdaj in kaj je kdo od vpletenih od koga zahteval, vendar pa tožnik s splošno trditvijo in izpovedjo, da je toženko večkrat pozival, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030602
SPZ člen 271, 271/4. ZVEtL-1 člen 2, 18, 24, 30, 30/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286b, 286b/1. ZEN člen 73. GZ člen 93, 118.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zakonita stavbna pravica - splošni skupni del - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - prirejenost dokaznih sredstev - dokazna moč - prepozno grajanje kršitev postopka - izgradnja parkirne hiše - ločenost postopkov - ustanovitev stavbne pravice
Določitev vsebine sporazuma o ustanovitvi stavbne pravice ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč predmet ločenega nepravdnega postopka.
V pravdnem postopku (in glede tega enako v nepravdnem postopku) so dokazila prirejena. To pomeni, da ima zaslišanje strank/udeležencev enako dokazno moč kot listina ali vpogled v evidenco. Zato je zgrešena navedba, da bi sodišče z vpogledom v kataster lahko dejstva ugotovilo z večjo stopnjo verjetnosti.
Jasen in natančen opis naložene storitve v izvršilnem naslovu je bistven. Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Obravnavani izrek pa terja od izvršilnega sodišča prav slednje, saj bi moralo ugotavljati stanje pred nastalim motenjem posesti, kar je sicer bila vsebina postopka, v katerem je upnik pridobil izvršilni naslov.