CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030408
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 247, 254, 254/3.
delitev solastnine - fizična delitev - civilna delitev - upravičen interes solastnikov - vlaganja v nepremičnino - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - določitev vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - imenovanje drugega izvedenca - izločitev izvedenca - prodaja (nepremičnine) - cenitev nepremične - primerljiva tržna vrednost
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov.
V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal.
SPZ sicer omogoča prestavitev/spremembo obstoječe nujne poti, a le lastniku nepremičnine, ki je z njo obremenjena (90. člen SPZ), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne. Nima pa te pravice lastnik tiste nepremičnine, v korist katere je nujna pot ustanovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030602
SPZ člen 271, 271/4. ZVEtL-1 člen 2, 18, 24, 30, 30/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286b, 286b/1. ZEN člen 73. GZ člen 93, 118.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zakonita stavbna pravica - splošni skupni del - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - prirejenost dokaznih sredstev - dokazna moč - prepozno grajanje kršitev postopka - izgradnja parkirne hiše - ločenost postopkov - ustanovitev stavbne pravice
Določitev vsebine sporazuma o ustanovitvi stavbne pravice ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč predmet ločenega nepravdnega postopka.
V pravdnem postopku (in glede tega enako v nepravdnem postopku) so dokazila prirejena. To pomeni, da ima zaslišanje strank/udeležencev enako dokazno moč kot listina ali vpogled v evidenco. Zato je zgrešena navedba, da bi sodišče z vpogledom v kataster lahko dejstva ugotovilo z večjo stopnjo verjetnosti.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/3. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje nedenarnih terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - trditveno in dokazno breme
Čeprav za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, mora biti ta dejanska oziroma konkretna. Res je, da na nevarnost lahko kažejo tudi pretekla dolžnikova dejanja ali opustitve in ne le bodoče okoliščine, ki bi utegnile vplivati na realizacijo pričakovanega sodnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030730
KZ-1 člen 72, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 129a, 129a/2, 137, 137/6, 285č, 285č/6, 371, 371/1, 371/1-11.
skrajšani postopek - obvestilo o pritožbeni seji - nevarna vožnja v cestnem prometu - priznanje krivde - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - nevezanost na predlog državnega tožilca - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - kategorije vozil - delo v splošno korist
V skrajšanem postopku predsednik senata ali senat, v nasprotju z rednim postopkom, nista zavezana vabiti strank na sejo, če ocenita, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
Člen 285.č ZKP določa, da v sodbi, s katero se obdolženec spozna za krivega, sodišče ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. Navedena določba je umeščena v poglavje o predobravnavnem naroku, pri čemer omejitev iz citiranega člena velja, v kolikor je obdolženec krivdo priznal po danem kaznovalnem predlogu tožilstva. Sodišče prve stopnje obdolžencu ne bi smelo izreči strožje kazenske sankcije samo, v kolikor bi kaznivo dejanje priznal po tem, ko bi bil seznanjen s kaznovalnim predlogom državnega tožilca. Dejstvo, da je slednji v končni besedi prvič podal kaznovalni predlog ne pomeni, da bi mu moralo sodišče slediti oziroma obdolžencu izreči predlagano ali milejšo kazensko sankcijo.
vsebina pooblastila - splošno pooblastilo - posebno pooblastilo - obseg pooblastitve - pogodba o poravnavi - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - skrbnost dobrega strokovnjaka - aktivna legitimacija
Na podlagi splošnega pooblastila je pooblaščenec upravičen sklepati vse pravne posle, ki spadajo v redno poslovanje oziroma za katere ni zakonske zahteve po posebnem pooblastilu.
Nujna elementa pogodbe o poravnavi sta spor ali negotovost med strankama posla in medsebojno vzajemno popuščanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00030232
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/4.
pogodba o šolanju - uporaba tujega prava - dogovor o uporabi tujega prava - švicarsko pravo - potrošniška pogodba - mandatna pogodba - najemna pogodba - mešana pogodba - odpoved pogodbenega razmerja - pravica do odstopa od pogodbe - neprimeren čas - škodljive posledice - nastanek škode - pogodbena kazen - vrnitev plačanega zneska - kogentna narava določb - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - več pooblaščencev
Pravdni stranki sta sklenili internatsko pogodbo (pogodba o šolanju oziroma internatu), pri kateri gre, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, po stališču švicarske sodne prakse za mešano pogodbo, za katero se predvsem uporabljajo pravila mandatnih pogodb, vključno s pravico do odpovedi ob vsakem času, pa tudi dolžnostjo nadomestitve škode nasprotni stranki v primeru odstopa ob neprimernem času (prvi in drugi odstavek 404. člena švicarskega Obligationerecht (OR)).
Ključno je vprašanje, ali je imel tožnik pravico odstopiti od pogodbe in ali zato upravičeno zahteva od toženke vrnitev že plačanega zneska. Gre torej za vprašanje veljavnosti/obstoja celotne pogodbe in ne torej za spor zgolj o tisti komponenti, ki se nanaša na nastanitev. Čim je tako, pa je treba uporabiti pravila tiste pogodbe, katere elementi prevladujejo, torej mandatne pogodbe, oziroma imajo pravila mandatne pogodbe prednost pred pravili najemne pogodbe.
Pravilno je stališče, da ni mogoče šteti, da je odpoved dana ob neprimernem času v primeru, ko je izkazano, da lahko internat (šola) zaradi velikega povpraševanja po njenih storitvah prosto mesto zapolni z novim dijakom do začetka semestra, nastanek druge, konkretne škode oziroma stroškov zaradi odpovedi ob neugodnem času pa ni izkazan.
Glede na kogentno naravo določbe 404. člena OR, v skladu s katero lahko stranki kadarkoli odpovesta mandatno pogodbo, ni mogoče z mandatno pogodbo vnaprej določiti, kdaj je neprimernem čas za odpoved pogodbe, oziroma ni mogoče določiti kot odpoved pogodbe ob neprimernem času odpovedi, ki to dejansko ni, saj bi to po pravilnem stališču sodišča prve stopnje pomenilo prepovedano omejevanje (mandantove) pravice do odstopa od pogodbe. Dogovor o pogodbeni kazni v primeru mandatne pogodbe je zaradi kogentne narave 404. člena OR veljaven le, če je pogodbena kazen dogovorjena za primer odpovedi ob neprimernem času, o odpovedi pogodbe ob neprimernem času pa lahko govorimo le, če nasprotni stranki zaradi odpovedi nastanejo škodljive posledice, ki v primeru pravočasne odpovedi (odpovedi ob primernem času) ne bi nastale.
V primeru, ko ima stranka enega pooblaščenca iz območja sodišča, drugega pa zunaj tega območja, namreč ni mogoče šteti, da so bile za izbiro odvetnika zunaj območja sodišča podane posebne okoliščine, ki opravičujejo, da se presežek stroškov, ki nastane zaradi strankine izbire odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.
zapuščinska zadeva - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - plačilo domske oskrbe - prijava terjatve - občina kot stranka postopka
Sodišče bi moralo občino glede na priglasitev omejitve dedovanja zaradi plačevanja domske oskrbnine šteti za stranko postopka.
razrešitev upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - res iudicata - stranke glavnega postopka - stranke glavnega stečajnega postopka - posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da A. M. nima procesne legitimacije za vložitev predloga za razrešitev upraviteljice, ker ni prijavil terjatve v stečajnem postopku (56. člen ZFPPIPP), niti njegova terjatev ni bila preizkušena v skladu z tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP.
Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o predlogu A. M. za razrešitev upraviteljice z dne 3. 5. 2019 in sicer s sklepom z dne 7. 11. 2019. Ponovno odločanje o utemeljenosti istega predloga ni dopustno.
ZFPPIPP člen 53, 53/4, 103, 103/7, 104, 104/9, 105, 105/3, 119, 119/6, 126, 126/2, 355, 355/2, 355/2-7, 356, 356/1, 356/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 21.
stroški upravitelja - stroški stečajnega upravitelja - materialni stroški - stroški poslovanja - kilometrina - stroški prevoza - vrste stroškov stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - ugovor stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - nedovoljen ugovor - dovoljenost ugovora - pravni interes stečajnega upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upravitelju je po ZFPPIPP dana pravica do pritožbe le tedaj, kadar gre za odločitev sodišča, ki zadeva njega osebno in posega v njegove pravice in njegov pravni položaj. Izrecno mu daje pravico do pritožbe zoper sklepe o nagradi (deveti odstavek 104. člena ZFPPIPP) in o njegovih stroških (tretji odstavek 105. člena ZFPPIPP), ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi (šesti odstavek 119. člena ZFPPIPP).
umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - odločitev o pravdnih stroških - izvensodna poravnava - kršitev dogovora med pravdnima strankama
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora v skladu s 158. členom ZPP povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Edina izjema je umik tožbe, ki je posledica toženčeve izpolnitve tožbenega zahtevka. Druge izjeme ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031012
OZ člen 190, 198, 365. SPZ člen 66.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - obogatitveni zahtevek - solastnina - uporabnina - uporaba solastne stvari - zahtevek za plačilo uporabnine - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - trditveno in dokazno breme
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno stvar v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež, in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža, kar pomeni, da mora v takšnem primeru solastnik, ki nepremičnine ne uporablja, vsaj jasno in nedvoumno izkazati svoje prikrajšanje s tem, da zahteva souporabo nepremičnine ali uporabnino kot njegovo nadomestilo. Trditveno in dokazno breme o tem je na tožniku. V prepletenih medsebojnih sporih je povsem možno, da ni mogoče natančno izpovedati, kdaj in kaj je kdo od vpletenih od koga zahteval, vendar pa tožnik s splošno trditvijo in izpovedjo, da je toženko večkrat pozival, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočna sodna odločba - sodna poravnava - veljavnost sodne poravnave
Po določbi 307. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sodna poravnava sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik. V listini, ki je podlaga predlaganemu vpisu, ni razvidno, da bi stranke sodno poravnavo prebrale in jo podpisale. Taka listina zato ne izpolnjuje pogojev iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Res je v drugem odstavku tega člena določeno, da se za pravnomočno sodno odločbo šteje tudi sodna poravnava, vendar to lahko velja le za sodno poravnavo, ki izpolnjuje pogoje za njeno veljavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00029717
OZ člen 435. ZGD-1 člen 38a, 38a/4, 38a/9, 283. ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 243, 243/1.
zavarovanje z začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prodajna pogodba - prodaja solastnega dela nepremičnine - nična pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - zastopanje družbe proti članom uprave
Iz vseh trditev obeh upnikov izhaja, da zasledujeta interes, da se nepremičnina, ki je bila odtujena na podlagi ničnega pravnega posla, vrne v premoženjsko sfero prvega dolžnika. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je ustrezno sodno varstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Izbrisno tožbo pa je mogoče vložiti tudi brez posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe. Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, njen tožbeni zahtevek pa je specifičen in je usmerjen ne le na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, temveč tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe (ki temelji na ničnem pravnem poslu) in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljškoknjižnega stanja. Prav slednje navajata upnika v svojih trditvah. Za take zahtevke pa posebnega utemeljevanja pravnega interesa drugi odstavek 181. člena ZPP ne zahteva.
Za izbrisno tožbo tako ne zadošča, da je vpis materialnopravno neveljaven (ker je npr. pogodba, ki je podlaga za vpis, nična), temveč mora imeti oseba, ki vlaga izbrisno tožbo, na nepremičnini tudi pravico, ki je kršena z materialnopravno neveljavno vknjižbo.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - sklep o odpustu obveznosti
Preizkusno obdobje je bilo stečajni dolžnici določeno že s sklepom z dne 29. 4. 2019. Tedaj je bil začet postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in določeno preizkusno obdobje 6 mesecev, ki je z dnem 29. 10. 2019 že poteklo. Pritožnik bi z razlogi, ki jih uveljavlja sedaj v pritožbi zoper sklep o odpustu obveznosti z dne 4. 11. 2019, eventualno lahko uspel v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče določilo preizkusno obdobje, to je zoper sklep z dne 29. 4. 2019, česar pa ni storil. Ne more pa s takimi razlogi pritožnik več uspeti v okviru pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po poteku preizkusne dobe odločilo o samem odpustu obveznosti.
razlastitev - razlastitveni postopek - dejanska razlastitev - pogodba namesto razlastitve - nemožnost uporabe nepremičnine - uporaba tuje stvari - konkretno in realno prikrajšanje - uporabnina - nadomestilo koristi - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - poseg v lastninsko pravico - protipraven poseg - gozdno zemljišče - izvedenec gozdarske stroke
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožena stranka v konkretnem primeru postopala nezakonito, ko je posest razlastitvenemu zavezancu (predniku tožnikov) najprej odvzela in nato na njem zgradila infrastrukturo (cesto), ne da bi bil prej izveden (in dokončan) razlastitveni postopek (op. ki ga je imela edino toženka upravičena zahtevati), ali speljan postopek odkupa po pogodbi. Ker se toženka ni poslužila zakonitega vrstnega reda opravil, je podan temelj za prisojo (tudi) nadomestila koristi zaradi nezmožnosti uporabe odvzetih zemljišč (poleg odškodnine za razlaščeno nepremičnino).
Dejansko stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev je treba pri dejanski razlastitvi razlagati tako, da se upošteva ovrednotenje glede na namembnost in stanje razlaščene nepremičnine ob dejanskem odvzemu.
KZ-1 člen 29, 29/2, 43, 48a, 70a, 70a/1, 134a, 134a/1, 135, 135/1. ZKP člen 372, 372-5.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - neprištevnost storilca - zalezovanje - grožnja - kršitev kazenskega zakona - stranska kazen izgon tujca iz države
Ker zakon za kaznivo dejanje grožnje v prvem odstavku 135. člena KZ-1 predpisuje denarno kazen ali zapor do 6 mesecev, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko je izreklo varnostni ukrep po 70.a členu KZ-1 tudi za to dejanje, z odločbo o varnostnem ukrepu prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - predmet obtožbe ni rešen v celoti - nasprotje med izrekom in razlogi
Sodišče prve stopnje mora o predmetu obtožbe odločiti v izreku sodbe, sicer krši objektivno identiteto med obtožbo in sodbo. Sodišče prve stopnje sicer ni vezano na pravno opredelitev kaznivega dejanja, pri kateri vztraja državni tožilec, mora pa odločiti o dejanju, ki je opisano v obtožbi, vključno z morebitno spremembo in razširitvijo obtožbe na glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje sicer na pravno kvalifikacijo ni vezano, vendar bi v razlogih izpodbijane sodbe moralo navesti prepričljive in argumentirane razloge, zakaj pravni kvalifikaciji in opisu kaznivega dejanja, pri katerem je vztrajala državna tožilka, ni sledilo, slednji pa so v obrazložitvi izpodbijane sodbe v celoti izostali.
SPZ člen 70, 70/5. ZZZDR člen 60. ZNP člen 128, 128/2.
delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - napotitev na pravdo - sporna dejstva
Sodišče prve stopnje bi moralo glede spornih dejstev tistega udeleženca, ki je zatrjeval obstoj teh dejstev, najprej napotiti na pravdo in počakati z delitvijo skupnega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030049
KZ-1 člen 211, 211/1, 82, 82/1, 82/4-2. ZKP člen 386, 377, 377/3, 445.
kaznivo dejanje goljufije - eno kaznivo dejanje - prikrivanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Pritožbeno sodišče je za potrebe pritožbenega postopka pridobilo nov izpisek iz kazenske evidence za obdolženega R.Š. (l. št. 476), o čemer je v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP seznanilo stranke in zagovornico ter jim dalo primeren rok, da se o pridobljenem gradivu tudi izjavijo.