Za uporabo oportunitetnega načela, ki sodišču omogoča, da ustavi prekrškovni postopek, če oceni, da je to bolj smotrno kot vodenje postopka o prekršku oziroma kot izdaja sodbe, s katero se prekrškovni obdolženec spozna za odgovornega storitve prekrška, je treba sočasno imeti pred očmi določbi 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 in 6.a člena ZP-1.
V skladu z določbo 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 je temeljni pogoj za ustavitev postopka, da gre za prekršek neznatnega pomena. To samo po sebi še ne zadošča za uporabo oportunitetnega načela, saj morajo biti alternativno podane posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine, ki kažejo, da prekrškovni postopek ne bi bil smotrn.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00090403
ZUS-1 člen 22. GZ člen 57.
enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - institut exceptio illegalis - inter partes učinek - neustaven podzakonski akt - upravni akt - ugotovitev neustavnosti - sodelovanje javnosti - sprejem - predpis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo glede vprašanja uporabe predpisa, ki je bil z odločbo Ustavnega sodišča sicer spoznan za neustavnega, vendar ni bil odpravljen ali razveljavljen in je na podlagi te odločitve glede Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uporabilo institut exceptio illegalis inter partes?
Ali lahko sodišče uporabi institut exceptio illegalis inter partes tudi v primeru podzakonskega predpisa, glede katerega je Ustavno sodišče sicer ugotovilo protiustavnost, katero je potrebno odpraviti v roku enega leta, izpodbijano gradbeno dovoljenje pa je bilo na podlagi te Uredbe izdano pred iztekom roka, ki ga je za odpravo protiustavnosti določilo ustavno sodišče?
Ali je dopustna uporaba oziroma na kakšen način se uporablja predpis, o katerem je Ustavno sodišče odločilo z ugotovitveno odločbo, pri čemer se ugotovljena protiustavnost ne nanaša na konkretno določbo predpisa, temveč na kršitve postopka sprejemanja predpisa (kršitev pravice do sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisa oz. Aarhuške konvencije in prava EU)?
ZPP člen 367 a, 367 a/1. URS člen 72, 72/1. ZGO-1 člen 65, 65/1.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes stranskega udeleženca - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja - osončenje in poslabšanje bivalnih razmer - dokazno breme - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče z materialnopravnega vidika pravilno priznalo neposreden pravni interes tožnicam glede varstva zaradi zatrjevanega prikrajšanja osončenja pri gradnji sosednjega objekta?
2. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi z izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji, predlagatelju naložilo obveznosti izdelave dodatnih sestavin oziroma delov projekta, ki niso predpisani z zakonom in z na zakonu temelječih predpisih?
3. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in s tem neutemeljeno odstopilo od ustaljene sodne prakse, ko je v zvezi s presojanjem vplivov gradnje na osončenje sosednjih objektov preložilo dokazno breme s stranskih udeležencev na investitorja oziroma projektanta?
Stranka ne more biti omejena s prepovedjo podajanja razlogov, s katerimi utemeljuje svoja pravna naziranja, v tožbi niti kasneje, to je med samim upravnim sporom, če se odziva na nova pravna stališča sodišča oziroma zatrjuje, da se je v času po izdaji izpodbijanega upravnega akta oblikovala sodna praksa, ki je upravni organ ni mogel poznati.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga za dovolitev revizije
Predlagatelj je Vrhovnemu sodišču predlagal dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je Upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Ker je učinek takšne odločitve, da izpodbijane odločbe, za katero je predlagatelj v upravnem sporu zatrjeval, da posega v njegove pravice, ni več (peti odstavek 64. člena ZUS-1), si predlagatelj z revizijo ne more izboljšati svojega trenutnega pravnega položaja. Tak predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
obvezno cepljenje otrok - inšpekcijski postopek - pojasnilna dolžnost zdravnika - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je inšpekcijski organ v upravnem postopku odreditve ukrepa obveznega cepljenja, na podlagi 22. in 47. člena v povezavi s 6. točko 10. člena ZNB, dolžan ugotavljati, ali je bila pri subjektu upravnega postopka v zvezi s cepljenjem opravljena pojasnilna dolžnost v skladu z 20. členom ZPacP?
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - pogoji za sprejem - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nastanitveni objekt - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - ovire za vrnitev
S predajo pritožnika Franciji ne bo kršena določba drugega pododstavka 3. člena Uredbe Dublin III, po kateri prosilec za mednarodno zaščito ne sme biti predan v državo članico, ki je odgovorna za obravnavanje njegove prošnje, če se utemeljeno domneva, da bi lahko bil zaradi sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v tej državi članici izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Sistemske pomanjkljivosti v odgovorni državi članici pri izvajanju azilnih postopkov (vključno z dostopom do njih) so ovira za predajo prosilca tej državi. Azilni postopek namreč prosilcu zagotavlja individualno obravnavo in presojo konkretnih okoliščin, pomembnih za uresničevanje načela nevračanja v izvorno državo, ki pomeni, da nihče ne sme biti predan v državo, v kateri mu grozi nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Tudi v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, sta za presojo objektivne identitete tožbenega zahtevka upoštevna tako tožbeni predlog kot dejanska podlaga tožbenega zahtevka. Kadar dva tožbena upravičenca vsak v svoji tožbi iz drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke utemeljujeta na različni dejanski in pravni podlagi, ni podana litispendenca med obema tožbama.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje pritožbe
Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
ZKP sicer ne vsebuje podrobnejših določb glede sodne takse, vendar pa tretji odstavek 1. člena ZST-1 določa, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Navedeno pomeni, da je ZST-1 v razmerju do ZKP specialnejši predpis oz. zakon, posledično gre lahko pri določenih kršitvah določb ZST-1 tudi za kršitev določb ZKP v smislu nezakonite odločbe o stroških kazenskega postopka in s tem za drugo kršitev določb kazenskega postopka. Primerjava določb četrtega odstavka 95. člena ZKP in tretjega odstavka 10. člena ZST-1 pokaže, da ZKP (kot splošen zakon) sodišču omogoča diskrecijo, da sme to v odločbi o stroških oprostiti obdolženca povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, torej tudi sodne takse, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, medtem ko ZST-1 (kot specialen zakon) v primeru, ko je stranki v (kazenskem) postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, določa oprostitev sodne takse po samem zakonu, kar izključuje diskrecijsko odločanje sodišča.
Glede na navedeno in dejstvo, da je bila obsojencu v obravnavani zadevi brezplačna pravna pomoč dodeljena tudi za zastopanje pred drugostopenjskim sodiščem, bi moralo drugostopenjsko sodišče pri odločanju o stroških kazenskega postopka obsojenca oprostiti plačila sodne takse.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - dokazni predlog - dokaz s postavitvijo izvedenca - spolno občevanje - materialnopravno vprašanje - predmet presoje sodišča - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Vprašanje, ali gre pri določenem ravnanju za spolno občevanje v smislu inkriminacije po 173. členu KZ-1, je vprašanje materialnopravne narave, zato je odgovor nanj v domeni sodišča in ne sodnega izvedenca.
V slovenskem pravnem prostoru je dlje časa uveljavljeno stališče, da se po subjektivni plati zahteva, da storilec dejanje dojema "za svoje lastno" (ravna cum animo auctoris oziroma s "storilsko voljo"). Vendar pa novejša doktrina opozarja, da zakon takšne zahteve ne predvideva, tudi sicer pa zaradi izrazito subjektivnih značilnosti tovrstno razlikovanje ni zanesljivo merilo za razmejitev. O tem, da je razlikovanje med cum animo auctoris in cum animo socii nepomembno, kadar (so)storilec izpolni del zakonskih znakov in torej izvršuje sostorilstvo v ožjem pomenu, sta skladni tako teorija kot sodna praksa.
ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 67. ZOdv člen 11, 11/2.
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - načelo hitrosti postopka - zloraba procesnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo vestnosti in poštenja - nedovoljena vloga - dovoljenost predloga za delegacijo - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavlačevanje postopka - zavlačevanje in oteževanje vodenja postopka - zavrženje vloge - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti - denarna kazen - kaznovanje odvetnika
Odvetnik ve, da s predlogom za prenos pristojnosti ne bo uspel. O tem v danem primeru - glede na številne predhodno vložene predloge in jasno prakso Vrhovnega sodišča - ne more biti resnega dvoma. To pomeni, da abstraktno predlagalno upravičenje iz 67. člena ZPP uresničuje mimo namena tega instituta ter v neposrednem nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka. Še več: uresničuje ga prav s ciljem, da se to načelo ne bi udejanjilo. Tak cilj pa je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (drugi odstavek 11. člena ZPP; glej tudi drugi odstavek 11. člena ZOdv).
Takšna špekulativna ravnanja ne morejo uživati pravnega varstva in takšne vloge ni mogoče upoštevati - ni dovoljena. Prvi odstavek 11. člena ZPP namreč sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku.
Ker navideznega predloga za prenos pristojnosti ni zavrglo že pristojno sodišče, je predlog zavrglo Vrhovno sodišče. Ob tem je odvetnika tudi denarno kaznovalo.
ZIZ člen 17, 55, 226, 238f, 238f/5, 238f/6. DZ člen 163. URS člen 23, 56.
revizija - izvršba - ugovori v izvršilnem postopku - spor iz družinskih razmerij - določitev stikov - odločanje o stikih z otrokom - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - odlog izvršbe - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - izvedensko mnenje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - kriteriji za presojo otrokovih koristi - kolizija ustavnih pravic - ugoditev reviziji
Okoliščine, ki preoblikujejo otrokovo korist, lahko pripeljejo do tega, da utegne biti v izjemnih okoliščinah posameznega primera v postopkih izvršbe s področja, ki se tičejo otrok, priznavanje absolutnosti pravnomočne sodne odločbe v nasprotju z načelom največje koristi otroka. Toda dopusten odstop od načela stroge formalne legalitete se ne more izražati v vsebinskem posegu v pravnomočno odločbo. Izvršilno sodišče zato izvršilnega nasloven ne more izvršiti tako da zapove "uvajalne stike", ki jih izvršilni naslov ne ureja. Prav tako se odstop od načela stroge formalne legalitete v postopku posredne izvršbe, ko se z izrekanjem denarnih kazni dolžnika (pri)sili k izpolnjevanju njegove obligacije (prizadevanja), ne more izraziti tako, da izvršilno sodišče zaradi upoštevanja otrokove koristi zavrne predlog za izvršbo. Element spreminjajoče se otrokove koristi namreč v zadostni meri varuje institut odloga izvršbe.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - smotrnost - ugoditev predlogu
Postopek v obravnavani zadevi bo enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, saj se nasprotni udeleženec nahaja v domu Mavida group, Podružnica Rogaška Slatina, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina, kjer tudi biva. Razdalja med mestoma Ljubljana in Rogaška Slatina znaša 112,71 km, razdalja med mestoma Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah pa zgolj 9,26 km.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Tožnica meni, da zaradi pomanjkljivih trditev toženke ni pravilna ocena sodišča druge stopnje, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila prodajna pogodba sklenjena na domu toženke. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako pravilna ocena sodišča druge stopnje, da so sicer skromne navedbe toženke, da ji je prodajalec zatrjeval, da lahko od pogodbe odstopi telefonsko, zadoščale za ugovor, da niso bile izpolnjene stroge zahteve iz 130. člena ZVPot-1 glede pojasnilne dolžnosti pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. Sodišče druge stopnje ima tako prav, da so ostala neugotovljena dejstva o tem, ali je tožnica - ob morebitni kršitvi zahtev iz 130. člena ZVPot-1 in v tem primeru podaljšanju roka za odstop od pogodbe iz 137. člena ZVPot-1 - še pravočasno od pogodbe odstopila. V tem primeru bi prvič ugotavljalo pravno pomembna dejstva za presojo o veljavnosti odstopa od pogodbe in bi s tem prekomerno poseglo v pravico obeh strank do pritožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - prebivališče strank in prič - izjema od splošnega pravila - krajevna pristojnost - zavrnitev predloga
Zgolj okoliščina, da imajo kakšna od strank ali pooblaščenec oziroma priče bivališče (sedež) izven sedeža oziroma območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.