izdaja začasne odredbe - upravni spor - ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - vzpostavitev prejšnjega stanja
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je preseženo stališče, da učinkov izpodbijanega upravnega akta sploh ni mogoče zadržati v upravnem sporu, če se ne izvršuje v prisilnem postopku upravne izvršbe. V skladu s tem je za odložitev pravnih učinkov izpodbijanega upravnega akta ustaljena sodna praksa take začasne odredbe izdajala kot ureditvene začasne odredbe, s katerimi se začasno uredi stanje na način, da se odložijo učinki izpodbijane odločitve tožene stranke.
Bistven pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Taka pa bo v primeru, ko kljub uspehu v upravnem sporu ne bo mogoče doseči (ali pa le z nesorazmernimi težavami) vzpostavitve prejšnjega stanja. Zato mora tožnik izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oziroma bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00086967
ZNP-1 člen 61, 62. ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Ker gre za postopek, v katerem je hitrost izraziteje poudarjena, in je očitno, da bo mogoče postopek bolj ekonomično izvesti pred drugim sodiščem, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.
mednarodna zaščita - pritožba - resna škoda - subjekt preganjanja ali resne škode - revščina - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj
Razlog za mednarodno zaščito ne more biti le okoliščina, da je za prosilca ekonomski in socialni sistem v izvorni državi slabši kot v državi, kjer prosi za mednarodno zaščito.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - objektivna nepristranskost sodišča - subjektivna pristranskost sodnika - zavrnitev predloga - izločitveni razlog
Uveljavljanju subjektivne pristranskosti sodnika je namenjen institut izločitve sodnika, medtem ko je objektivni videz nepristranskosti lahko prizadet le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti.
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča ali sankcija za njegovo nepravilno delo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija pristojnosti smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz predloga predlagatelja, priloženega zapisnika CSD Posavje o obisku na domu in zdravniškega potrdila je razvidno, da nasprotni udeleženec in njegova soproga že dlje časa ne bivata na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča v Domžalah, temveč na naslovu ..., ter da je nasprotni udeleženec v celoti odvisen od pomoči drugih. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred sodiščem, na območju katerega nasprotni udeleženec trenutno biva.
Procesna vloga izvedenca sama po sebi ni takšna, da bi njegovo (pogostejše) sodelovanje v postopkih na sodišču, ki odloča v nepravdni zadevi, lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarilo upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - resna škoda - ekonomski razlog - ekonomski razlogi prosilca za azil - subjekt preganjanja ali resne škode
Slab ekonomski položaj v izvorni državi prosilca ni razlog za priznanje mednarodne zaščite. Tudi če bi pritožnik izkazal, da se zaradi tega ni mogel dolgoročno preživljati, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1. Gre namreč za splošno stanje v pritožnikovi izvorni državi, ki je posledica nedelovanja njenih sistemov in s katerim se ne sooča le pritožnik, ampak tudi preostalo prebivalstvo. Pritožnikova revščina tako ni in tudi ob vrnitvi ne bi bila rezultat zoper njega usmerjenih ravnanj subjektov resne škode iz 24. člena ZMZ-1 (njihovih namernih, pritožniku namenjenih dejanj ali opustitev, torej v pomenu individualne grožnje), zato ne izkazuje upravičenja do statusa mednarodne zaščite. Gre za ustaljeno razlago Vrhovnega sodišča, ki poudarja, da resna škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
pripor - bivalne razmere v priporu - prostorska zasedenost - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - celovita presoja
Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanašajo na kršitev 3. člena EKČP kot posledice neustreznih razmer v zavodih za prestajanje zaporne kazni, je mogoče razbrati, da presoja o nečloveškem oziroma ponižujočem ravnanju z osebami, ki jim je odvzeta prostost, ne temelji zgolj na kvantitativnem kriteriju kvadratnih metrov talne površine na pridržano osebo v večposteljnih nastanitvah, še manj na splošno znanih podatkih o neugodnih razmerah v zavodih za prestajanje kazni. Presoja, ali je oseba, ki ji je odvzeta prostost, izpostavljena kršitvi 3. člena EKČP je celovita. Pri tej presoji je treba upoštevati še zlasti, ali je nedoseganje standarda 3 m2 talne površine v večposteljnih sobah dolgotrajno ali zgolj občasno, ali takšno zmanjšanje površine spremlja zadostna svoboda gibanja in ustrezne dejavnosti zunaj celice, ali je oseba zaprta v na splošno ustreznem pripornem zavodu, ali ji je zagotovljena naravna svetloba, določena stopnja zasebnosti, osnovne sanitarne in higienske zahteve, vadba na prostem in podobno.
ZPP člen 343, 343/4, 346/1. URS člen 25, 125. ZUS-1 člen 22, 22/2.
nedovoljena pritožba - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost
Stranka lahko v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nasilje v družini - resna škoda
Pritožnikovo ponavljanje njegovega občutka ogroženosti ne utemeljuje drugačne pravne opredelitve njegovega strahu zaradi nasilja njegove žene. Ta strah ne izvira od enega izmed subjektov, ki lahko povzročijo resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. To so država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, nedržavni subjekti (torej tudi družinski člani) pa le, če je mogoče dokazati, da pred tem navedeni subjekti, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred njimi (tretja alineja 24. člena ZMZ-1).
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 19, 19/2. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-3, 73, 75, 75/1, 75/1-2. ZMZ-1 člen 26, 26/1, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - pritožba - pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje - obrazložen ugovor - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti - neizkazana resna škoda - navedbe prosilca ne zadoščajo kriteriju preganjanja po ZMZ - sprememba in dopolnitev obrazložitve sodbe - sklicevanje na sodno prakso
Pritožba v upravnem sporu je pravno sredstvo zoper prvostopenjsko sodbo in ne zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo. Zato je potrebno ugovore usmeriti zoper izpodbijano sodbo in ne zoper upravni akt, če naj ugovori vodijo do uspeha s pravnim sredstvom.
Prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1. Taka razlaga pravil ZMZ-1, kdaj je dopustno uporabiti pravila pospešenega postopka, pa je po vsebini pravilna. Diskriminacija sama po sebi ni zadosten razlog za status mednarodne zaščite, saj morajo biti dejanja zadostne teže, da jih je mogoče opredeliti kot preganjanje v smislu ZMZ-1.
Upravno sodišče je dopolnilo obrazložitev v upravnem sporu izpodbijane odločbe z oceno spoštovanja načela nevračanja na podlagi sodne prakse SEU in ESČP. ZUS-1 Upravnemu sodišču omogoča, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu. Te razloge pa sodišče navede v sodbi. Zato zgolj dopolnitev obrazložitve glede uporabljenega materialnega prava s sklicevanjem na sodno prakso SEU in ESČP po stališču Vrhovnega sodišča ne pomeni nedovoljenega dopolnjevanja materialnopravnih stališč toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086969
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 47. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - kondikcijska terjatev - Direktiva Sveta 93/13/EGS - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - splošni zastaralni rok za kondikcijski zahtevek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče višjega sodišča, da zastaralni rok za uveljavljanje kondikcijske terjatve kreditojemalca prične teči šele z zaključkom pogodbenega razmerja.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - manjše sodišče - narava postopka - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je zakonita zastopnica mladoletnih strank v postopku zaposlena na sodišču, pred katerim teče izvršilni postopek, sama po sebi še ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Vendar pa Vrhovno sodišče ocenjuje, da ta okoliščina v povezavi s tem, da gre za manjše sodišče ter za občutljivo izvršilno zadevo s področja družinskih razmerij, predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZPP člen 360, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do pravnega sredstva - presoja brez odločbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je udeleženec lahko zadržan na varovanem oddelku predlagatelja brez sklepa sodišča?
2. Ali je kršena pravica do dvostopenjskega odločanja, ko sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbi udeleženca, da je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženca zadrži na varovanem oddelku DUC Ljubljana, enota Roza kocka, Regentova 1, Ljubljana, dejansko pa je udeleženec zadržan na varovanem oddelku predlagatelja?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
V predhodni zadevi je bila vez s sodiščem in uslužbenci tega sodišča ter stranko za en bistven korak bolj intenzivna kot v obravnavani zadevi. V navedeni zadevi je bila namreč stranka sama tista, ki je bila zaposlena na razpravljajočem sodišču in se je poznala z vsem osebjem tega sodišča. V obravnavani zadevi, ko sta stranki postopka tast in tašča takšne osebe, te intenzivnosti, ki bi vrgla senco dvoma na nepristranskost sodišča, ni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko sedaj prebiva. Procesno dejanje zaslišanja se bo torej lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, na čigar območju je sedaj nastanjena nasprotna udeleženka.