brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek
Ureditev iz drugega odstavka 49. člena ZBPP velja za vse postopke, ko je upravičenec do BPP v postopku delno ali v celoti uspel in ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali pa je pridobil premoženje ali dohodke, pa Republika Slovenija od nasprotne stranke ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, ki so bili torej prisojeni v korist proračuna Republike Slovenije. V tem primeru, kakor določa peti odstavek 49. člena ZBPP, terjatev, ki jo je imela Republika Slovenija do nasprotne stranke, preide na upravičenca. Ureditev se očitno nanaša na položaj, ko sploh obstaja nasprotna stranka, ki je v postopku izgubila in mora zato namesto upravičencu do BPP nagrado in stroške izvajalca BPP povrniti v korist proračuna (tretji odstavek 46. člena ZBPP).
Tožniku je bila dodeljena BPP za zastopanje v kazenskem postopku, v katerem je bil tožnik obdolženec in ki se je končal z ustavitvijo, zato je bilo odločeno, da stroški zagovornika na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP bremenijo proračun. V tem primeru ni nasprotne stranke, ki bi se ji na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZBPP naložila povrnitev stroškov v korist proračuna (terjatev pa bi nato prešla na upravičenca do BPP), ampak je proračun tisti, ki nosi stroške tožnikovega zagovornika. Razlaga drugega odstavka 49. člena ZBPP, za katero se zavzema tožena stranka, bi v obravnavni zadevi pomenila, da bi stroške zagovornika, če tožnik ne bi imel dodeljene BPP, v vsakem primeru nosil proračun, ker pa je tožniku bila dodeljena BPP, bi moral v primeru izboljšanja materialnega položaja stroške nositi sam. S tem bi se izničila jasna določba prvega odstavka 96. člena ZKP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški sodnega postopka
Glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so bile opravljene na dan vložitve prošnje za dodelitev BPP (in ne šele po dnevu, ko je bila prošnja vložena).
ZMVN-1C člen 18, 18/1, 18/2. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski kriterij - lastništvo nepremičnine - vrednost nepremičnine - posplošena tržna vrednost nepremičnine
Na podlagi 18. člena ZMVN-1C se do vključno 31. 7. 2026 pri odločanju o premoženjskem stanju upravičenca do brezplačne pravne pomoči še vedno uporabljajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. 3. 2020, in ne nove posplošene vrednosti nepremičnin, ugotovljene v letu 2025.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - urnina - odsotnost iz pisarne - nagrada in potrebni izdatki odvetnika - postopek mediacije - sklenitev sodne poravnave
Za odločitev v zadevi je ključna določa 1. točke tar. št. 4 OT, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za zastopanje v postopku mediacije, če do sklenitve poravnave ne pride. Toženka bi morala tožnici priznati nagrado za odsotnost iz pisarne za vsak pristop na mediacijsko srečanje in urnino za začete nadaljnje pol ure trajanja mediacijskega srečanja. Tožnica je poleg nagrade za storitve zastopanja na mediacijskih srečanjih uveljavljala tudi plačilo izdatkov, potrebnih za izvršitev storitev za upravičenko, vključno z urnino in plačilom za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko (6. člen OT).
Odvetniške storitve so ovrednotene v posebnem delu OT in se skladno s 4. členom OT praviloma vrednotijo s številom točk in ne po porabljenem času. Pojem cene oziroma nagrade za odvetniške storitve iz OT ne zajema nagrade za porabljen čas med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah, za čakanje na narok, za čakanje med posvetovanjem organa ali podobne porabe časa (urnina - 6. člen OT). Stališče, da urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne ne predstavljata odvetniške storitve, je sprejeto tako v upravnosodni praksi kot tudi v praksi civilnih sodišč, ki odvetniške storitve razmejuje od ostalih odvetniških stroškov, tj. urnine, izdatkov, potrebnih za izvršitev storitve in podobno. Okoliščina, da je v I. poglavju B. Posebnega dela OT pod naslovom Mediacije in poravnave navedeno, da so posamezne storitve določene z v nadaljevanju navedenim številom točk narekuje zaključek, da se vrednosti iz tar. št. 3 in tar. št. 4 OT nanašajo na vrednosti odvetniških storitve in ne tudi na odvetniške izdatke. To pomeni, da je tudi v primeru, ko pride do sklenitve sodne poravnave, izključena pravica odvetnika le do plačila zastopanja v postopku mediacije v smislu cene te odvetniške storitve in ne tudi njegova pravica do plačila izdatkov, nastalih z mediacijskimi srečanji. V tem primeru je torej treba besedno zvezo iz prvega odstavka 6. člena OT, da gre odvetniku urnina "vselej poleg plačila za zastopanje" razumeti v pomenu, da se urnina prizna tudi, če je bil odvetnik upravičen do plačila za zastopanje na mediacijskem srečanju, prav tako pa tudi obratno, da je do urnine upravičen, četudi mu je bilo priznano plačilo za sklenitev poravnave.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preživnina
Ker tožnik podatkov o plačevanju preživnine sam ni navedel v predpisanemu obrazcu prošnje za BPP (ki jo je celo izpolnil njegov kvalificiran pooblaščenec, odvetnik s strokovnim pravnim znanjem), ga organ ni bil dolžan obvestiti, da šteje, da tožnik ne plačuje preživnine ali drugih obveznosti glede na neizpolnjene podatke iz obrazca za BPP, pač pa je po presoji sodišča upravičeno štel, da tožnik nima preživninskih obveznosti, ki bi jih upošteval pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika kot vložnika prošnje za BPP.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZBPP člen 48, 48/1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sklep o združitvi postopkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pridobitev premoženja - konec postopka - zavrženje tožbe
Sklep o združitvi postopkov ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
Pri uporabi 48. člena ZBPP je treba upoštevati, da se je postopek zaključil z zadnjo pravnomočno odločbo, saj je šlo vseskozi za isti tožbeni zahtevek z dne 14. 4. 2016, ki se je zaradi uporabljenih vseh množnih pravnih sredstev zaključil šele leta 2025.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - predobravnavni narok
OT ureja enakovredno obravnavanje zagovora ali zastopanja na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. Predobravnavni narok se torej šteje za poseben narok in ne kot prvi narok za glavno obravnavo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči je dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom pravno pomembna okoliščinah. V primerih, ko prosilcu ni mogoče očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljal oziroma unovčil ter si iz tega zagotovil brezplačne pravne pomoči, je utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - kazenski postopek - kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj v steku - nadaljevano kaznivo dejanje - sprememba materialnega prava - zmotna uporaba materialnega prava
Tretji (prej drugi) odstavek 7. člena OT je treba razlagati tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - osebni podatki - obdelava osebnih podatkov
V zvezi s tožbenimi ugovori, da je sodišče v izpodbijanem sklepu samo presodilo, da je sodba prvostopenjskega sodišča nezakonita, sodišče pojasnjuje, da tretji odstavek 24. člena ZBPP organu za BPP nalaga, da (vsaj v omejenem obsegu) opravi tudi omejen vsebinski preizkus zadeve. Vendar pa slednje ne pomeni, da bi morala tožena stranka v izpodbijani odločbi v konkretnem primeru odgovoriti na vse pritožbene ugovore tožnika, zato tovrstne tožbene ugovore tožnika sodišče zavrača.
Prenos krajevne pristojnosti na povsem drugo stvarno pristojno sodišče v upravnem sporu ni mogoč, saj v Republiki Sloveniji obstaja le eno sodišče, ki je stvarno pristojno za obravnavo teh sporov. Zato Vrhovno sodišče drugega stvarno pristojnega sodišča sploh ne more določiti.
Za oceno, da uspeh tožnice s pritožbo na ESČP zaradi kršitve 2. člena 1.Protokola ESČP ni verjeten, zadostuje ugotovitev, da sklep, katerega edina posledica je ta, da se izvršba na premoženje dolžnika ustavi, v to pravico očitno ne more poseči.
Zmotno je stališče tožene stranke, da ni mogoče upoštevati navedb prosilca, da prejema dejansko nižjo izplačilo zaradi sodnih izvršb. Tožena stranka pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja ni upoštevala tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki omogoča upoštevanje dejansko prejetega periodičnega dohodka pod določenimi pogoji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Na podlagi ugotovitve, da je odločitev v postopku, za katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP v obliki pravnega zastopanja, že pravnomočna in da je postala pravnomočna prej, preden je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je njegova prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna.
prošnja za dodelitev BPP - poziv k dopolnitvi vloge
Sodišče ne more preizkusiti ter kot pravilnega potrditi zaključka, na katerega je toženka oprla izpodbijano odločbo, to je, da je pravdna zadeva, za katero tožnik uveljavlja dodelitev BPP z obravnavano prošnjo, pravnomočno končana in da iz tega razloga ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP. Toženka bi se opisanim pomanjkljivostim svojega odločanja izognila, če bi upoštevala to, kar ji narekujejo določbe 9., 140. in 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, to je, če bi tožnika (naravi BPP odločanja primerno) pozvala, da dopolni svoje navedbe glede uveljavljanja BPP z obravnavano prošnjo, ter če bi ga pred odločitvijo seznanila s svojimi ugotovitvami in mu dala možnost, da se o njih pred izdajo odločbe izjavi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - materialni položaj - dohodek - pokojnina - izvršba
Določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP je samostojna, specialna in kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje ali dohodki prosilca in njegove družine pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom relevantna okoliščina in da je v primerih, ko prosilcu oziroma njegovi družini ni moč očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljali oziroma ga unovčili ter si iz tega zagotovili pravno pomoč, utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame. Pri tem ne zadošča dejanska nezmožnost razpolaganja z delom dohodka, da morajo biti podani upravičeni razlogi, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec za brezplačno pravno pomoč ni zakrivil po lastni volji.
brezplačna pravna pomoč - zahtevek stranke - dopolnilna odločba - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka je s tem, ko je tožniku izdala izpodbijano odločbo kot dopolnilno odločbo na podlagi 220. člena ZUP, četudi je z odločbo z dne 26. 4. 2026 že odločila o vseh njegovih zahtevkih iz prošnje za dodelitev BPP, nepravilno uporabila materialno pravo, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - odmera nagrade in stroškov odvetnika - znižana nagrada - obseg odobrene bpp - obračun storitve po porabljenem času - nagrada za študij spisa - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba materialnega predpisa - predpis, veljaven v času izdaje odločbe - ustavna pritožba - predlog za izločitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - pravica do izjave
Upravni organ mora praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku odločanja. V konkretnem primeru zakonodajalec izjeme v prehodnih določbah ZOdv-G ni določil, zato je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj je o priglašenih stroških odločal organ, in ne kdaj je odvetnik opravil posamezne storitve, za katere uveljavlja nagrado. V času izdaje izpodbijanega sklepa je ZOdv-G že veljal in se je tudi uporabljal, zato bi morala tožena stranka uporabiti spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških, torej svojo odločitev opreti na določbe ZOdv-G. To izhaja tudi iz drugega odstavka 20. člena ZOdv, ki določa, da se plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni drugače določeno.
Upravno sodišče je v sodbah III U 291/2010 z dne 11. 3. 2011, III U 145/2021 z dne 24. 6. 2024, III U 297/2019 z dne 16. 9. 2024 in I U 342/2020 z dne 18. 1. 2022 že sprejelo stališče, da BPP, odobrena za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji, ne vključuje tudi nadaljevanja postopka s sestavo ustavne pritožbe, pa četudi se ta nanaša na sklepe o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. Enako to po mnenju sodišča v tej zadevi velja tudi za pritožbo zoper te sklepe na ESČP.
Po drugem odstavku 7. člena OT se zvišujejo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot sta urnina in nadomestilo za čas odsotnosti iz pisarne, ki ne predstavljata odvetniške storitve v smislu OT, temveč ju odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 97, 386, 386/1, 386/1-1.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - vračilo brezplačne pravne pomoči - obseg stečajne mase - odobritev procesnih dejanj
Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih, pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Glede na to, da je bila z izpodbijano odločbo tožniku naložena obveznost vračila (plačila) brezplačne pravne pomoči v znesku 503,28 EUR, gre za okoliščino, ki bi lahko vplivala na obseg stečajne mase.
ZBPP člen 40, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 143, 229, 229/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec v upravnem postopku - aktivna legitimacija - pravni interes - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je imel položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov odvetnik, ki je izvajalec BPP. Postopek se je začel na zahtevo odvetnika s tem, ko je pravočasno vložil napotnico s priloženim stroškovnikom. To pomeni, da tožnik v obravnavanem upravnem postopku vse do nastopa dokončnosti izpodbijanega sklepa ni imel položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnik bi moral v obravnavanem primeru za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP. Če pa je upravni postopek že končan, obstaja možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
Tožnik kot upravičenec do BPP po pojasnjenem nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi. Sodišče je zato tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Tožnik v tožbi sam navaja, da je prejel plačilo v višini 1.571,22 EUR na podlagi sodne poravnave in pridobil premoženje. Stroški BPP so znašali 1.153,27 EUR, tožnik pa je dolžan povrniti polovico, to je 576,64 EUR, kar predstavlja manj kot polovico vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sodne poravnave (787,11 EUR). Izjema iz drugega odstavka 48. člena ZBPP v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj tožnik ni prejel preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.