Pri odgovoru na vprašanje, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, je treba poleg resnosti kršitev in teže zagrožene kazni upoštevati tudi kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s tem pa je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženega (v obravnavanem primeru tožnice), ki imajo lahko vpliv na sposobnost posameznika, da sam v sodnem postopku (brez pomoči zagovornika oziroma ustrezno usposobljenega pravnega strokovnjaka) učinkovito varuje svoje pravice.

Osebne okoliščine na strani tožnice (to je njena zasvojenost ter psihomotorična upočasnjenost ter slaba artikuacija), ki lahko negativno vplivajo na njeno zmožnost, da v postopku o prekršku učinkovito varuje svoje pravice, pri odločanju o zaprošeni brezplačni pravni pomoči v nasprotju z prakso ESČP in nacionalno upravnosodno prakso niso bile upoštevane.

Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči organ za BPP tudi ni upošteval dejstva, da grozi tožnici v postopku o prekršku globa v višini 500,00 EUR, kar lahko dodatno negativno vpliva na položaj tožnice, ki prejema nizke dohodke in se skupaj s sinom (ki ji je bil prav zaradi težav z zasvojenostjo s sklepom sodišča začasno odvzet) le stežka preživlja. Navedena okoliščina (težka finančna situacija, ki jo utegne izrek globe še dodatno poslabšati) na strani tožnice po presoji sodišča nedvomno vpliva na tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj v smislu 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki bi ga moral organ pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči prav tako vzeti v ozir.