• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 8
  • >
  • >>
  • 21.
    Sodba II Ips 102/2013
    20.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VS0016169
    ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 56, 56/1.
    premoženjska razmerja med zakoncema – izvenzakonska skupnost – skupno bivanje – obstoj življenjske skupnosti – obstoj ekonomske skupnosti – nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem – odplačevanje stanovanjskega kredita – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje
    Ker stanovanje ni bilo kupljeno v času zunajzakonske skupnosti, kasnejše plačevanje obrokov iz skupnih sredstev ne more spremeniti pripadnosti stanovanja.
  • 22.
    Sklep II Ips 199/2011
    20.6.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
    VS0016155
    ZDR člen 4, 31. ZIZ člen 233.
    zahteva za varstvo zakonitosti – izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – pravnomočna sodba – predlog za izvršbo – vrnitev delavca na delo – poziv na delo – vzpostavitev delovnega razmerja – nadomestilo plače - izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo
    Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem. Zato po vročitvi pravnomočne sodbe (o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, priznanju neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitvi delavca na delo) oziroma njeni izvršljivosti do vzpostavitve delovnega razmerja za naprej ne pride (že) z delodajalčevim enostranskim pozivom delavca na delo, pač pa le z delavčevo dejansko vrnitvijo na delo in opravljanjem dela.
  • 23.
    Sklep II DoR 36/2013 tudi II DoR 216/2014, II DoR 329/2014, II DoR 25/2015, II DoR 57/2015, II DoR 26/2015, II DoR 88/2016, II DoR 348/215, II DoR 1/2016, II DoR 204/2015, II DoR 62/2017, II DoR 93/2017
    20.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016278
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č.
    predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - revizija
    Ker je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
  • 24.
    Sklep II DoR 153/2013, enako tudi II DoR 18/2014, II DoR 253/2016
    20.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016828
    ZPP člen 334, 334/2, 383.
    umik predloga za dopustitev revizije
    Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika predloga za dopustitev revizije o tem še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno.
  • 25.
    Sklep II DoR 46/2013
    20.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016167
    ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. ZOR člen 1040.
    predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – odgovornost matične družbe za obveznosti podružnice – uporaba slovenskega prava – pristojnost slovenskega sodišča – varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - devizne hranilne vloge
    O izpostavljenosti pravnih vprašanj je Vrhovno sodišče že odločilo v zadevi II Ips 49/2012 z dne 21. 3. 2013, izpodbijana sodba pa od nje ne odstopa. Zato niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP in je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
  • 26.
    Sodba X Ips 182/2012
    20.6.2013
    DAVKI – UPRAVNI SPOR
    VS1014138
    ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77, 125, 135. ZDavP-1 člen 113.
    odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb – premoženje nepojasnjenega izvora – ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugovor zastaranja – ugotavljanje davčne osnove z oceno – obveznost dajanja podatkov - verjetna davčna osnova – dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič – dokazno breme
    Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz prej navedenega 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni posebni način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.

    Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu. Če je poznavanje dejstev in dokazov v sferi zavezanca, ga doleti dokazno breme. V skladu z načelom materialne resnice pa mora zavezanec svoje trditve dokazati s stopnjo gotovosti.

    Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.

    Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

    Ne glede na to, kaj določajo posamezni predpisi glede obličnosti pogodb in prijave davčnemu organu, se je treba zavedati posledic, ki lahko zaradi neobličnosti in izostanka prijave davčnemu organu, posebej v primeru visokih zneskov, ki lahko predstavljajo bistveno zvečanje ali zmanjšanje posameznikovega premoženja, nastanejo na davčnem področju.

    Davčni organ mora stranki postopka sicer omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca.
  • 27.
    Sodba II Ips 269/2012
    20.6.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016314
    ZPP člen 7, 212, 339, 339/2-14. ZOR člen 173. ZPStr člen 26 - 28.
    objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost prodajalca – trikloretilen – prodaja brez varnostnih navodil – dokazno breme
    Stvar, ki je postala nevarna zaradi napačne uporabe, ni nevarna stvar v pomenu zakonskih določb o objektivni odgovornosti, in sicer ne glede na to, ali je napačna uporaba posledica zavestne odločitve ali malomarnosti uporabnika, ali pa posledica opustitve tretjega v smislu dolžnosti poduka uporabniku.
  • 28.
    VSRS sodba II Ips 440/2010
    20.6.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VS0017200
    OZ člen 125, 333. SPZ člen 99
    dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - stvarne pravice - dogovor o skupni poti - obligacijski dogovor lastnikov nepremičnin - preklic dogovora - načelo relativnosti - upravni postopek - upravna odločba - lokacijsko dovoljenje

    Dogovor o skupni dovozni poti do predvidenih treh novogradenj je bil pogoj za pridobitev skupne lokacijske dokumentacije in soglasja h gradnji s strani občine, za to dovozno pot pa sta tožnica in prva toženka odstopili vsaka enak del svojega zemljišča. Njun dogovor je tako postal sestavni del lokacijskih dovoljenj oziroma drugih upravnih aktov, potrebnih za gradnjo objektov. Ugotovljena vsebina v upravnem postopku doseženega dogovora in za potrebe gradenj določen status zemljišča (dovozna pot) namreč ne daje podlage za sklepanje o časovno ne določenem razmerju med strankama, pač pa ravno nasprotno omogoča (samo) tako razlago, da dogovor o skupni poti za dostop do novogradenj velja, dokler te gradnje stojijo oziroma dokler se okoliščine ne spremenijo tako, da je dostop do njih mogoč na drugačen način od dogovorjenega in določenega v upravnih aktih.

    Čeprav stranki s tem stvarne pravice nista pridobili, pa njunega dogovora vendarle ni mogoče (enostavno) opredeliti v skladu z načelom relativnosti iz 125. člena OZ kot pogodbo, ki ustvarja zgolj pravice in obveznosti za pravdni stranki. Drugačno naravo ima (ravno) zato, ker je bil dosežen v upravnem postopku, njegova vsebina pa nato povzeta v lokacijsko dokumentacijo, s čimer je pravzaprav postal njen sestavni del. S tem je njun dogovor „presegel“ zgolj obligacijsko zavezo in postal zavezujoč tudi kot del upravne odločbe – lokacijskega dovoljenja. Bistvo odločbe pa vendarle ni v ureditvi razmerja prav te osebe, pač pa glede določene stvari.

  • 29.
    Sklep I R 77/2013
    20.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016219
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga – sodnik pristojnega pritožbenega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku
    Okoliščina, da je toženčev pooblaščenec sodnik višjega sodišča, ki je instančno sodišče pristojnemu sodišču, ob odsotnosti podrobnejše utemeljitve sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega sodišča.
  • 30.
    Sklep I R 73/2013
    20.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016199
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga – sodni izvršitelj kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
    Neposredna dejanja izvršbe izvršitelj opravlja v okviru izvršilnih postopkov, ti pa spadajo v sodno pristojnost okrajnih sodišč in ne okrožnega sodišča, pred katerim teče konkretni postopek. Zato objektivna nepristranskost sodišča po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Kopru.
  • 31.
    Sodba I Up 227/2013
    20.6.2013
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1014348
    ZMZ člen 56, 56/1, 57, 57/1.
    mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zdravstveno stanje prosilca - dokazno breme prosilca- zdravstvena oskrba
    V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek pa veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.

    Tožena stranka je dovolj natančno ugotovila dejansko stanje tako v zvezi z dostopnostjo zdravstvene oskrbe na splošno kot konkretneje za tožnika, tožnik pa ne zatrjuje, še manj dokazuje, da mu ta zdravstvena oskrba ne bi bila dostopna.
  • 32.
    Sklep II Ips 882/2009
    20.6.2013
    USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
    VS0016368
    URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
    lastninjenje - zemljiška knjiga - poočitev – poočitev spremembe imena – vknjižba pravice uporabe – neveljavnost vknjižbe pravice uporabe – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna omejenost izbrisne tožbe – uporaba ZZK-1 – uporaba ZZK – odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 – načelo zaupanja v pravo – retroaktivna uporaba zakona – načelo sorazmernosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ponoven vpis pravice uporabe – zemljiškoknjižni vpis neobstoječe osebe – pravni interes za izbrisno tožbo
    Če novi predpis (ZZK-1) glede uporabe ZZK pri izbrisni tožbi »molči«, to pomeni, da učinkuje takoj

    in ga je tako mogoče, če to ne nasprotuje načelu varstva zaupanja v pravo, uporabiti za vse, tudi že prej nastale, vendar še nerazsojene primere oziroma pravna razmerja. Takojšna uporaba ZZK-1 za pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, z vidika načela varstva zaupanja v pravo v konkretnem primeru ni problematična, saj je bil vknjiženi pridobitelj v slabi veri. Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.

    V primeru, ko je z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ponovno vpisana pravica uporabe v korist osebe, ki ne obstaja več, obstaja pravni interes za izbrisno tožbo, če se bo tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo kot imetnica pravice uporabe, ne da bi ji bilo potrebno vložiti novo tožbo ter da je bilo pri lastninjenju spornih zemljišč imetništvo pravice uporabe kakorkoli relevantno.
  • 33.
    Sodba II Ips 18/2011
    20.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0016148
    ZPP člen 367. OZ člen 149, 150, 153, 153/3, 168, 169, 179. ZVCP-1 člen 61.
    povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost voznika motornega vozila prometna nesreča – katastrofalna škoda – trčenje vozila in pešca na cestišču – vinjenost pešca – soprispevek oškodovanca – pravična odškodnina – oprostitev odgovornosti – deljena odgovornost
    Pravilen je zaključek nižjih sodišč, da je tožnik sam prispeval 60% k nezgodi in z njo nastali škodi, zavarovanec toženke pa je kot voznik odgovoren za 40% škode. Tožnik, ki je dobro poznal predmetni del cestišča, in je bil močno vinjen (2,61 g/kg alkohola v krvi), je namreč s tem, ko je prečkal cesto v času, ko je bil mrak, brez odsevnika – kresničke, neposredno pred vozilom zavarovanca toženke, ne da bi se pred tem prepričal, ali to lahko varno stori, huje kršil pravila ZVCP-1. Ko je voznik, ki se je mestu nezgode približeval skozi blagi desni ovinek s hitrostjo 70 km/h (omejitev hitrosti na kraju prometne nezgode je 90 km/h), tožnika, ki je nenadoma prečkal cesto, zaznal, trčenja ni mogel več preprečiti, saj je do mesta trčenja prišlo neposredno za ovinkom, ki mu je zmanjševal vidljivost, tožnik pa mu ni bil v dosegu snopa svetlobe luči in ga zato pred trčenjem ni mogel zaznati ter se pravočasno ustaviti. Tako je tožnikov način uporabe ceste dobil pomen pretežnega vzroka nastale nezgode.

    Pravilna je presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 34.
    Sodba VIII Ips 83/2012
    17.6.2013
    SOCIALNO VARSTVO
    VS3005838
    ZŠtip člen 13, 13/1, 13/2, 13/5, 15.
    državna štipendija – dohodkovni cenzus – enostarševska družina
    Revidentka je presegla dohodkovni cenzus, zato ni upravičena do državne štipendije.
  • 35.
    Sodba VIII Ips 15/2013
    17.6.2013
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS3005858
    ZPIZ-1 člen 15, 178. URS člen 158. ZUP člen 225.
    starostna pokojnina – izdaja nove odločbe – ustavitev izplačevanja pokojnine - ugotovitev lastnosti zavarovanca – poseg v načelo pravnomočnosti – časovne meje pravnomočnosti
    Namen pravnomočnosti je v zagotavljanju načela pravne varnosti, zato je nujno, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne odločbe. Pravnih učinkov pravnomočne odločbe tako ni mogoče zanikati niti v primeru, ko je očitno, da je pravnomočna odločba nepravilna. To seveda ne pomeni, da je pravnomočna odločba absolutno nespremenljiva in da njene nepravilnosti v nobenem primeru ni več mogoče sanirati. Izjemoma jo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, vendar samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.
  • 36.
    Sklep VIII Ips 28/2013
    17.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VS3005808
    ZJU člen 149, 150. ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 367, 377.
    dovoljenost revizije – zavrženje revizije – premestitev javnega uslužbenca – vodstveni dodatek
    Izpodbijani sklep o premestitvi ne predstavlja spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, zato revizija po zakonu ni dovoljena in bi bilo treba predhodno vložiti predlog za dopustitev revizije.
  • 37.
    Sodba in sklep VIII Ips 73/2013
    17.6.2013
    DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS3005839
    OZ člen 179.
    povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine
    Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 38.
    Sodba in sklep VIII Ips 26/2013
    17.6.2013
    DELOVNO PRAVO
    VS3005814
    ZKolP člen 3, 15, 16, 19. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 40. ZDSS-1 člen 23. OZ člen 333.
    kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - odpoved kolektivne pogodbe - sporazum o ureditvi materialnih pogojev za sindikalno delo - narava sporazuma
    Vprašanje zagotavljanja pogojev za sindikalno delo je materija kolektivne pogodbe. Tudi če je to vprašanje urejeno v pogodbi, ki ni tako poimenovana, ima taka pogodba pravno naravo kolektivne pogodbe. Sporazum, sklenjen med sindikatom in delodajalcem, ki ureja pravice, ki jih (vsakokratnemu) sindikalnemu zaupniku zagotavlja delodajalec, je torej kolektivna pogodba, zato se tudi glede njegove odpovedi uporabljajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah.
  • 39.
    Sodba VIII Ips 21/2013
    17.6.2013
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS3005853
    ZPIZ-1 člen 79, 177.
    pravica do izbire pokojnine – invalidska pokojnina - starostna pokojnina
    Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine s pravnomočno sodno odločbo, o njeni odmeri in višini pa je odločila tožena stranka. O tem, ali tožnik na dan 6. 1. 2009 izpolnjuje tudi pogoje za starostno pokojnino, s čimer bi imel možnost izbire na podlagi 177. člena ZPIZ-1, tožena stranka ni odločala. Zato ji je sodišče druge stopnje utemeljeno naložilo, da o tem odloči in nato v skladu z izbiro tožnika ugotovi, katero pokojnino bo užival.
  • 40.
    Sodba VIII Ips 86/2013
    17.6.2013
    DELOVNO PRAVO
    VS3005819
    ZDR člen 86, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 197.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – šikaniranje na delovnem mestu – opredelitev kršitve - pravna kvalifikacija
    Niti iz določb 86. člen ZDR in niti iz določb prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ne izhaja, da bi moral delodajalec že v sami odpovedi tudi izrecno navesti, znaki katerega kaznivega dejanja so podani. Da gre res za kršitev, ki ima vse znake kaznivega dejanja, mora delodajalec na podlagi 82. člena ZDR dokazati v delovnem sporu pred sodiščem, s tem da pomeni sama pravna opredelitev, znaki katerega kaznivega dejanja v smislu določb Kazenskega zakonika (KZ-1) so podani, pravno presojo, za katero je pristojno sodišče.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 8
  • >
  • >>