pogodba o zaposlitvi za določen čas – vzgoja in izobraževanje – kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta – transformacija
Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas po 6. odst. 109. čl. ZOFVI, to je ker za delovno mesto, na katerem je delala, ni izpolnjevala zahtevanih pogojev. Zato tožena stranka drugih razlogov po ZDR, na podlagi katerih se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, ni bila dolžna dokazati, tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas (ki je bila sklenjena v skladu z zakonom – z ZOFVI) pa se tudi ni transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker je tožnica ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, ni upravičena do vtoževane razlike do višje plače na drugi pravni podlagi.
Ker obrazložitev izpodbijane sodbe nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz nje ne izhaja, zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ampak so le povzete izpovedi prič in toženca, dokazne ocene pa ni navedene, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
pripoznanje dolga - delno plačilo - izguba zavarovalnih pravic
Konkludentno ravnanje dolžnika, ko nekaj na račun spornega dolga plača, je treba razlagati kot priznanje, da je (bil) nekaj dolžan plačati. Gre za priznanje dejstva, ki ima po izrecnih določbah OZ vpliv na (ne)zastaranje, nima pa procesnih učinkov pripoznave (niti dela) zahtevka. Dolžnik ima pravico dokazovati, da je plačal iz drugih razlogov (npr. mirne rešitve spora, v konkretnem primeru poskus preprečitve izgube t.i. zavarovančevih bonitet). Delnega plačila ni mogoče razlagati kot nedvoumne (poslovne) volje o tem, da toženec priznava "temelj" svoje obveznosti, torej da bi se s tem zavezal, da bo določeno terjatev plačal. Vprašanje temelja obveznosti je vprašanje materialnega prava (pasivne stvarne legitimacije), zato ga mora sodišče ugotavljati celo, če mu toženec ne nasprotuje, ni pa zahtevka pripoznal.
Ker delodajalec od delavca upravičeno pričakuje, da v razmerju do tretjih (banke oziroma hranilnice v zvezi s posojilom) ne uporablja krivih listin kot listin delodajalca, na podlagi katerih bi lahko slednji odgovarjal za opustitev odtegnitve odobrenega posojila, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi takšne kršitve zakonita, saj je tožnik ravnal v nasprotju z zakonsko obveznostjo prepovedi škodljivega ravnanja po 35. členu ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – začasna nezmožnost za delo
Ker je bilo v socialnem sporu pravnomočno ugotovljeno, da je bil tožnik s spornem obdobju začasno nezmožen za delo, s tem, da ni prišel na delo, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
zunajzakonska partnerja - prenehanje zunajzakonske skupnosti - najemna pogodba - ničnost - vpliv zunajzakonske skupnosti na veljavnost najemne pogodbe
V primeru, ko stranki sklenjene najemne pogodbe s konkludentnimi ravnanji izkazujeta soglasje ustvariti partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, torej da takšna ravnanja kažejo na svobodno odločitev moškega in ženske, da živita skupaj v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, to še ne pomeni, da sklenjena najemna pogodba postane nična, pač pa, da se takšna pogodba ne izvršuje v času trajanja zunajzakonske skupnosti.
S prenehanjem zunajzakonske skupnosti se je torej vzpostavilo pogodbeno najemno razmerje med bivšima partnerjema.
URS člen 2, 50. MSVN člen 7, 8. UZITUL člen 18. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZDRS člen 10, 12, 12/3.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ker je tožnik kot zavarovanec takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev nadaljeval z delom v vojski Jugoslavije in po 18. 10. 1991 ostal v zavarovanju pri tem tujem nosilcu zavarovanja, kjer je leta 2001 tudi uveljavil pravico do starostne pokojnine, pri tožencu nima pravice do pokojnine po 4. odstavku 2. člena ZPIZVZ.
Ko toženec vloži nasprotno tožbo, ki izpolnjuje pogoje iz 183. člena ZPP, jo sodišče praviloma obravnava skupaj s tožbo v istem postopku (načelo ekonomičnosti). Lahko pa pravdi razdruži (300. člen ZPP), kar je sodišče prve stopnje tudi storilo s sklepom z dne 8. 6. 2006, opr. št. P 71/2004-16. Celo ko o razdružitvi ne bi izdalo posebnega sklepa, ne bi zagrešilo niti relativne bistvene kršitve postopka. Sodišče samo presodi, ali bo nasprotno tožbo obravnavalo skupaj s tožbo ali ne. Če jo obravnava posebej, vložnik nasprotne tožbe zaradi tega v svojih pravicah ne more biti prizadet.
Določba 55. člena ZTLR ni preprečevala priposestvovanja služnosti na sleherni nepremičnini v družbeni lastnini, temveč le na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi (primerjaj sodbo VS RS II Ips 34/2000 z dne 20. 9. 2000 ter sodbo VSL II Cp 1434/2003 z dne 7. 1. 2004).
Smisel vsake (dajatvene) sodbe je v možnosti njene prisilne izvršitve. Ta je glede na načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku (2. čl. ZPP) in načelo stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku (1) odvisna predvsem od vsebine tožbenega zahtevka, ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe. Zato mora biti tožbeni petit konkretiziran do te mere, da bo v morebitnem izvršilnem postopku vsebina obveznosti tožene stranke razvidna povsem jasno, brez dodatnega pravnega sklepanja; v nasprotnem primeru sodba (njen izrek, ki povzema tožbeni zahtevek) ne bo izvršljiva (21. čl. ZIZ). Tožnika sta v predmetni pravdi zahtevala zaščito pred vznemirjanjem (actio negatoria, 99. čl. SPZ). Njun zahtevek, da mora toženka "s parcele št. 1042/5, k. o. ..., v roku 15 dni odstraniti vse stvari, ki so njena last in se ji v bodoče prepoveduje vsakršno poseganje v parcelo št. 1042/5, k. o. ...", ni dovolj določen (180. čl. ZPP). Stvari, katerih odstranitev se zahteva, so sicer prostorsko zadosti opredeljene (navedba parcele), a je za ugotovitev njihove istovetnosti potrebno dodatno sklepanje - da so last toženke. Še bolj nedoločen je prepovedni del zahtevka ("vsakršno poseganje").
Rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki ga določi sodišče na podlagi 313. čl. ZPP ali 2. odst. 21. čl. ZIZ, je hkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odst. 299. čl. OZ. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tako začnejo teči šele prvi dan po poteku tega roka in ne morda že z izdajo sodbe (načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 13.12.2006).
Dogovor, s katerim bi se delavec z delodajalcem dogovoril, da bo v času, ko je v delovnem razmerju, namesto plače prejemal le tisto, kar bo izterjano od dolžnikov delodajalca, ni dopusten, saj je plača temeljna pravica delavca. Kljub takšnemu dogovoru je tožbeni zahtevek za plačilo plače za ta čas utemeljen.
ZDR člen 11. OZ člen 288, 1060. ZOR člen 211, 277, 371, 372.
plača - prikrajšanje pri plači - zastaranje - delno plačilo - vračunavanje - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pri delnem plačilu pravilno upoštevalo vrstni red vračunanja plačil, kot ga je določil dolžnik (tožena stranka) v svojem sporočilu k plačilu, saj upnik (tožeča stranka) takemu načinu poplačila ni ugovarjal. Vračunavanje po določbi 288. člena OZ (tako da se poplačajo najprej stroški, nato obresti in na koncu glavnica) bi prišlo v poštev šele v primeru, če dolžnikove izjave o tem, kaj plačuje, ne bi bilo.
ZPP člen 87, 87/3, 95, 95/3, 105, 105/3, 108. ZOdv člen 2, 16, 54, 55.
nepopolna vloga – zavrženje tožbe – zastopanje po odvetniku – podpis na vlogi – status odvetniškega kandidata
Iz ZPP in ZOdv izhaja, da odvetniški kandidat navzven v nobenem primeru ne more nastopati samostojno, ampak vedno v imenu odvetnika pri katerem je zaposlen. Zakon o odvetništvu v 54. členu izrecno določa, da odvetniški kandidat ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica. Tudi iz določila 3. odstavka 95. člena ZPP izhaja, da s svojimi ravnanji le nadomešča odvetnika in ne zastopa stranke samostojno. Za svoja dejanja ima soglasje odvetnika, pri katerem je zaposlen in ga lahko nadomešča v vseh sporih, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (3. odstavek 87. člena ZPP).
OZ člen 134, 165, 179, 182. ZPP člen 151, 154, 156, 339, 339/2-14. ZPP-D člen 130, 130/2.
nepremoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina - zapadlost odškodninske obveznosti - zamuda - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - stroški za izvedenca
Res je v izvidu KC Ljubljana – Očesne klinike zapisano, da so tožničine težave v zvezi s fino koordinacijo in fuzijo lahko posledica poškodbe glave, vendar to ne pomeni, da je tožnica vzročno zvezo med prometno nezgodo in poškodbo vida tudi dokazala (dokazno breme za obstoj vzročne zveze je na tožnici) oziroma da bi ta vzročna zveza iz medicinske dokumentacije nedvomno izhajala. Tožena stranka je obstoj vzročne zveze prerekala, zato zgolj zapis v dokumentaciji, da je poškodovanje vida lahko posledica poškodbe glave ne zadošča, da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo kaj drugega, kot je.
KZ člen 218, 218/1. KZ-1 člen 213, 213/1, 310, 310/4 in 2, 7, 7/2.
milejši zakon – izsiljevanje – samovoljnost
Izvršitvene oblike izterjave dolga s silo ali resno grožnjo po KZ-1 ni več, temveč je to izvršitvena oblika kaznivega dejanja samovoljnosti iz 4. odstavka 310. člena KZ-1. Novi KZ-1 je za obtoženega milejši, saj je za to kaznivo dejanje sedaj predpisana nižja kazen.
velika tatvina - premagovanje večjih ovir - tatvina - sostorilstvo - poskus kaznivega dejanja - naklep - izgon tujca iz države - stranska kazen - uporaba milejšega zakona - varnostni ukrep odvzema predmetov - zaporna kazen - olajševalne okoliščine
Glede na okoliščino, ko je dne 01.11.2008 veljavni Kazenski zakonik - KZ-1 ukinil stransko kazen izgona iz države, je bilo ob upoštevanju drugega odstavka 7. člena tega zakona potrebno spremeniti izrek o kazenski sankciji tako, da se stranska kazen izgona tujca iz države ne izreče. Gre za kršitev kazenskega zakona v škodo obdolžencev, ki je nastala po izreku prvostopne sodbe, vendar jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti v skladu z 2. točko prvega odstavka 383. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da se prvostopna sodba spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341, 355, 339, 339/2, 339/2-14, 341, 355. OZ člen 169, 648, 169, 648.
premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o delu - načelo popolne odškodnine - povračilo potnih stroškov in stimulacije
Glede na to, da tožnik v predmetnem postopku uveljavlja plačilo škode, ki mu je nastala zaradi nezakonite odpovedi pogodbe z dne 28.4.2005, je pri ugotavljanju izgubljenega dobička nujno upoštevati celotno dvoletno obdobje, v katerem naj bi se ta pogodba izvrševala, in je potrebno ugotoviti, kakšno prikrajšanje, če sploh kakšno, je v tem času nastalo v premoženju tožnika.
Po določbi 1. odstavka 86. člena OZ je nična tista pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Gre za konkretno presojo ali je bilo kakšno moralno pravilo kršeno do take mere, da je utemeljena potreba po sodnem varstvu.
izterjava preživnine – prenehanje preživninske obveznosti – tek zamudnih obresti
Izračun obresti pokaže, da so zamudne obresti od preživninskih terjatev, zapadlih v obdobju do 28. oktobra 1998, prenehale teči 1. januarja 2002, saj so takrat že dosegle (oz. presegle) glavnico. Ta datum je pomemben, ker je takrat začel veljati OZ, ki je vseboval določbo (376. čl.), da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. Obresti od terjatev, zapadlih po 28. oktobru 1998 in najkasneje 17. marca 2002, so tudi prenehale teči, ker so do uveljavitve OZ-A (ki je začel veljati 22. maja 2007) dosegle glavnico. Zakonske zamudne obresti od terjatev, zapadlih po 17. marcu 2002 pa niso prenehale teči, saj do uveljavitve OZ-A še niso dosegle glavnice. Za te terjatve namreč določba 376. čl. OZ ne velja več.
Iz zapisnika nedvomno izhaja, da je pritožnica izrazila zadržke glede veljavnosti oporok. Sodišče prve stopnje ji je postavilo rok, da se izjasni o tem, ali priznava oporoki, vendar je pri tem nepravilno uporabilo materialno pravo glede materialnopravnih posledic, če v roku na poziv ne bo odgovorila. Pritožnica bi namreč kot edina prišla v poštev pri dedovanju po zakonu. Priznanje oporoke torej zanjo dejansko pomeni, da se odpoveduje svoji dedni pravici. Taka odpoved pa ne more biti le konkludentna, ampak mora biti izrecno podana.