Upnik je v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ poleg verjetnosti obstoja terjatve moral izkazati verjetno tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma v smislu tretjega odstavka 270. člena ZIZ te nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa, kot je razvidno iz podanega predloga za izdajo začasne odredbe upnice, upnica nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ni zatrjevala, prav tako pa tudi ne pogoja iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, to je, da bi s predlagano začasno odredbo dolžnica utrpela le neznatno škodo.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da storilec prekrška kot poštar, ki raznaša pošto po nestrnjenih naseljih, sicer pri opravljanju svojega osnovnega poklica uporablja motorno vozilo H kategorije in ga tudi potrebuje, vendar pa vožnja motornega vozila določene kategorije ni njegov osnovni poklic, kot je to razvidno iz samih pritožbenih navedb, zato storilec ne izpolnjuje že prvega pogoja za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1.
razdelitev skupnega premoženja zakoncev – obseg skupnega premoženja – delež zakoncev – napotitev na pravdo – oblikovanje tožbenega zahtevka
Med udeležencema postopka, bivšima zakoncema, je sporen tako obseg skupnega premoženja, kot delež na njem. Če obstaja med udeležencema takšen spor, je vsekakor potrebno najprej razčistiti obseg skupnega premoženja, saj je delež mogoče določiti šele, ko se ve za obseg skupnega premoženja. Kljub temu pa je sodna praksa enotna, da se lahko na pravdo (hkrati in skupaj) napotita oba udeleženca.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71/2, 71, 71/1, 71/1-1, 71/2. ZPP člen 130, 130/1, 130, 130/1.
odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe
Za utemeljen odlog izvršbe morata biti v smislu materialne določbe 71. člena ZIZ kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvi, da mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, drugi pogoj pa je podan bodisi ob obstoju enega od taksativno naštetih primerov v prvem odstavku citirane določbe oziroma še v primeru, če je v smislu drugega odstavka citirane določbe podan posebno upravičen razlog, pri čemer mora tudi v zadnjem primeru sodišče seveda ugotavljati še verjetnost obstoja nevarnosti nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode.
omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – prenehanje teka zamudnih obresti na podlagi zakona – pravila materialnega prava
V primerih, ko odloča o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti, izvršilno sodišče, mora upoštevati to sodišče vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti, vključno z razveljavljeno določbo 1060. člena OZ. Odločba Ustavnega sodišča vpliva na izvršbo izvršljive sodbe tako, da izvršba za zapadle, pa neplačane zakonske zamudne obresti, kolikor so presegle glavnico, ni dopustna.
ZP-1-UPB3 člen 25, 25/1, 25/5, 137, 137/1, 156, 156/1, 156/1-5, 156/1-6. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d, 130/5, 238, 238a.
vožnja pod vplivom alkohola - sankcije - odvzem predmetov - uničenje motornega vozila - vštetje pridržanja v globo
Odločitev o uničenju predmeta je posledica izreka stranske sankcije odvzema predmetov, ki jo lahko izreče le sodišče. Če sodišče odloči, da se zaseženi predmet uniči, ne da bi izreklo tudi odvzem tega predmeta kot stransko sankcijo, je s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da tožniku zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, ne pripada pogodbena kazen po panožni kolektivni pogodbi, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, je upravičen do pogodbene kazni na podlagi 28. čl. SKPgd v višini najmanj treh povprečnih plač v zadnjih treh mesecih dela, ki opisanih omejitev pravice ne vsebuje oziroma ki določa pravico do pogodbene kazni v vseh primerih nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno odločbo.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
URS člen 125. ZGD-1 člen 281, 281/2, 481, 481/2, 483, 483/1. ZSReg člen 34, 34/1-4, 35, 35/2. Uredba o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register člen 42, 42/2-3.
naknadna pridobitev poslovnega deleža – samostojnost poslovnega deleža – dogovor oz. izjava o spojitvi poslovnih deležev – nasprotje podzakonske določbe s kogentnim zakonskim predpisom
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), zato je po oceni pritožbenega sodišča 3. tč. 2. odst. 43. člena Uredbe o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register v nasprotju z ves čas enakim kogentnim zakonskim predpisom. Prenovljeni ZGD-1, ki je nadomestil prvotni ZDG iz leta 1993, vsebuje v 2. odst. 481. člena popolnoma enako zakonsko besedilo, kot je bilo zaobseženo v 2. odst. 416. člena ZGD.
Sodišče mora dejanske navedbe strank v postopku presoditi z vidika vseh pravnih norm, ki bi glede nanje prišle v poštev kot pravnorelevantna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku. To pravilo izhaja iz določbe III. odst. 180. čl. ZPP pa tudi iz pravila, da sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe – rok za uveljavljanje terjatve – zadržanje in pretrganje zastaranja
Pritožbeno sodišče ne soglaša s pravnimi argumenti v obravnavani pritožbi, da je bil z navedenim sklepom Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja določb ZFPPod-B omenjeni enoletni rok pretrgan in ne zgolj zadržan. Del izreka navedenega sklepa, da zastaranje terjatev v času zadržanja ne teče, ima namreč učinek zadržanja teka zastaranja po 361. čl. OZ.
denarna terjatev – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti – zamudne obresti
Ker rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke ni bil določen, je prišlo do zamude šele, ko je tožnik zahteval plačilo. To pomeni, da zakonske zamudne obresti tečejo šele od vložitve tožbe dalje.
Tožena stranka je tožbenemu zahtevku nasprotovala, sklicujoč se na neizkazane okoliščine iz 3. točke 12. člena Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje, ki naj bi bili sestavni del zavarovalne pogodbe. Navedena določila omejujejo dopustnost uveljavljanja odkupa zavarovanja zgolj na štiri taksativno določene življenjske primere. V 4. točki istega člena pa je določitev drugih razlogov, pod katerimi je dopusten odkup zavarovanja, prepuščeno zavarovalnici. Po mnenju pritožbenega sodišča pa pomeni takšna omejitev uveljavljanja odkupne pravice nedopusten poseg v zakonsko urejeno odstopno upravičenje iz 1. odstavka 954. člena ZOR.
ustavitev izvršbe – nezmožnost oprave izvršbe – novo izvršilno sredstvo v pritožbi
Pravni temelj za ustavitev izvršbe v takšni situaciji ni 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ampak 76. čl. ZIZ (nemožnost oprave izvršbe). Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je zato pravilna, vendar na drugi pravni podlagi, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu.
obnova postopka - obsodilna kazenska sodba - razlogi za obnovo - rok za vložitev predloga
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bila tožena stranka pravnomočno obsojena, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju.
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb, s katerimi utemeljuje obnovitvene razloge, na katere opira svoj predlog. Predlagatelj mora navesti okoliščine glede roka in predlagati dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja glede pravočasnosti (in obnovitvenega razloga), da lahko sodišče presodi pravočasnost predloga.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Odškodnina po 118. čl. ZDR predstavlja odškodnino za bodočo ocenjeno škodo oz. pravično denarno odškodnino, glede katere kriterije za odmero oblikuje sodna praksa. Glede na to, so v konkretnem primeru uporabljeni kriteriji (psihično trpljenje tožnika po prenehanju delovnega razmerja, delovna doba pri toženi stranki, preživljanje družine, bolezen, možnosti za ponovno zaposlitev) ustrezni, prisojena odškodnina (4.000,00 EUR) pa je po višini primerna.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Upnik mora dolžniku na njegovi zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.