KZ člen 240, 240/1, 25 ZGD člen 50, 51. Slovenski računovodski standardi člen 22. ZKP, 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1.
opustitev kot način storitve kaznivega dejanja - določenost v zakonu ali drugih predpisih
Kaznivo dejanje je lahko storjeno (izvršeno) z opustitvijo samo, če storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti. To pomeni, da je posledica nastala zaradi neizvršitve obveznosti, ki bi jo moral storilec opraviti na podlagi določil zakona ali na zakonu temelječih predpisov. Samo pooblastilo za zastopanje podjetja in solastništvo podjetja pa storilca ne zavezuje k vodenju poslovnih knjig, ki jih je na podlagi zakona dolžan voditi samostojni podjetnik.
denarna terjatev – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti – zamudne obresti
Ker rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke ni bil določen, je prišlo do zamude šele, ko je tožnik zahteval plačilo. To pomeni, da zakonske zamudne obresti tečejo šele od vložitve tožbe dalje.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Upnik mora dolžniku na njegovi zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
ustavitev izvršbe – nezmožnost oprave izvršbe – novo izvršilno sredstvo v pritožbi
Pravni temelj za ustavitev izvršbe v takšni situaciji ni 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ampak 76. čl. ZIZ (nemožnost oprave izvršbe). Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je zato pravilna, vendar na drugi pravni podlagi, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
Glede na to, da je amortizacija računovodska postavka, ki sodi v okvir odhodkov izkaza poslovnega izida, pri čemer je predlagatelj ves čas postopka zatrjeval, da je nasprotni udeleženec to postavko ovrednotil prenizko, pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbeno kritiko v smeri, da ta okoliščina že pojmovno pomeni, da v tem delu niso podane materialnopravne predpostavke za izredno revizijo (2. odst. 322. čl. ZGD-1).
URS člen 125. ZGD-1 člen 281, 281/2, 481, 481/2, 483, 483/1. ZSReg člen 34, 34/1-4, 35, 35/2. Uredba o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register člen 42, 42/2-3.
naknadna pridobitev poslovnega deleža – samostojnost poslovnega deleža – dogovor oz. izjava o spojitvi poslovnih deležev – nasprotje podzakonske določbe s kogentnim zakonskim predpisom
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), zato je po oceni pritožbenega sodišča 3. tč. 2. odst. 43. člena Uredbe o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register v nasprotju z ves čas enakim kogentnim zakonskim predpisom. Prenovljeni ZGD-1, ki je nadomestil prvotni ZDG iz leta 1993, vsebuje v 2. odst. 481. člena popolnoma enako zakonsko besedilo, kot je bilo zaobseženo v 2. odst. 416. člena ZGD.
Sodišče mora dejanske navedbe strank v postopku presoditi z vidika vseh pravnih norm, ki bi glede nanje prišle v poštev kot pravnorelevantna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku. To pravilo izhaja iz določbe III. odst. 180. čl. ZPP pa tudi iz pravila, da sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
obnova postopka - obsodilna kazenska sodba - razlogi za obnovo - rok za vložitev predloga
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bila tožena stranka pravnomočno obsojena, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju.
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb, s katerimi utemeljuje obnovitvene razloge, na katere opira svoj predlog. Predlagatelj mora navesti okoliščine glede roka in predlagati dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja glede pravočasnosti (in obnovitvenega razloga), da lahko sodišče presodi pravočasnost predloga.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari - prikrajšanje - korist - vzročna zveza
Poleg koristi na strani tistega, ki tujo stvar uporablja, je potrebno izkazati tudi prikrajšanje na strani upravičenca, ki stvari ne more uporabljati in vzročno zvezo med obema.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZPol člen 80, 80/2, 83.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist – odredba ministra
Tožnikovo opravljanje dejavnosti, ki mu je bila kot policistu prepovedana z odredbo ministra, izdano na podlagi 2. odst. 80. čl. ZPol, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Omejitve, ki jih vsebuje omenjena odredba ministra, niso nezakonite oziroma neustavne, ampak so posledica pooblastil, ki jih imajo policisti, za vrednotenje omejitev pa prejemajo tudi povečano osnovno plačo.
ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 129, 129a, 105, 105/3, 106, 129, 129a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo in vzgoja otroka - otrokovi stiki - obseg stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni
Toženka ima prav, ko v pritožbi navaja, da tako obsežni stiki, kot so določeni v izpodbijani odločbi, dejansko predstavljajo skupno varstvo in vzgojo oziroma celo odločitev, da bo tožnik tisti, ki bo v pretežni meri skrbel za hčer. Izvedenka je ugotovila, da je tožnik že v času skupnega življenja toženko obtoževal premajhne skrbnosti in neodgovornosti, da tudi sedaj v tem smislu izvaja pritisk na toženko in na hčer in da se kljub zatrjevanju tožnika, da ga vodi skrb za hčer, ustvarja vtis, da je hčerka sredstvo za obračunavanje s toženko. Ob takšnih ugotovitvah izvedenke je pravilen nadaljnji sklep, da je sicer v korist hčerke, ki bo julija dopolnila štiri leta, da ima redne stike z očetom, da pa je za njen osebnostni razvoj lahko prognostično neugodno, če starša med seboj ne bosta uspela vzpostaviti ustrezne komunikacije. Upoštevajoč, da ima tožnik stike s hčerjo vsak drugi vikend od petka od 16. do nedelje do 19. ure, je glede na vse navedene okoliščine v korist deklice, da ima zaenkrat stike med tednom le še v sredo in da se v primeru bolezni stiki ne nadomeščajo.
odgovornost delodajalca za škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - poškodba živca med operativnim posegom - dokazno breme
Dokazno breme toženkinega zavarovanca (toženke) je dokazati, da je operater pri operaciji ravnal v skladu s pravili stroke. Naloga izvedenca medicinske stroke je ugotoviti dejstva o tem, ali je glede na okoliščine konkretne operacije tožnice zdravnik – operater ravnal v skladu s pravili stroke (ali je bil izbran postopek odstranjevanja osteohondroma ali eksostoze na mečnici primeren v tožničinem primeru ali je bil izveden z zadostno strokovno skrbnostjo in natančnostjo. Dolžnost sodišča je, da poskrbi za razjasnitev vseh nasprotij in dvomov glede obstoja odločilnih dejstev, tudi takšnih, ki nastanejo zaradi nenatančnega izražanja izvedencev in prič.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZPPSL člen 104, 104/4, 105, 111, 111/2. ZGD člen 5.
izvršilni postopek - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - fizična oseba - samostojni podjetnik
V izvršilnem postopku zoper fizično osebo pravne posledice stečajnega postopka ne morejo nastati, saj te učinkujejo le na postopke zoper stečajnega dolžnika (samostojnega podjetnika).
ZIZ člen 226, 226. ZPP člen 426, 426. SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
posest - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti
V pravdah zaradi motenja posesti je razpravljanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih izključeno na podlagi 426. čl. ZPP in 1. odst. 33. čl. SPZ ter omejeno le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
priposestvovanje - služnost - tek priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik postal lastnik gospodujoče nepremičnine šele na podlagi pravnomočne sodbe. Tožnik je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
ZPCP-1 člen 24, 35, 24, 35. OZ člen 39, 39/4, 39, 39/4.
ničnost pogodbe - občasni prevoz potnikov - prevozna pogodba - javni prevoz oseb v potniškem prometu - pogodba o prevozu potnikov v cestnem prometu - nedopustna podlaga - ničnost pogodbe - prosta presoja dokazov
Prevoz, ki ga je opravila tožeča stranka, ima vse elemente, ki jih ne sme imeti občasni prevoz, zato ga ni mogoče opredeliti za občasni prevoz potnikov v smislu določbe 35. člena ZPCP-1. S tem pa se izkaže, da sklenitev prevozne pogodbe za prevoz uporabnikov prevoznih storitev nima dopustne pravne podlage. Tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke po določbah ZPCP-1, ki ima naravo prisilnega predpisa, ni imela pravice opravljati javnega prevoza potnikov na način, kot ga je opravljala.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.