prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sojenja
V predlogu navedena okoliščina, da sta v obravnavani kazenski zadevi obdolženki sodnici Višjega sodišča v Kopru, utemeljuje zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Višjim sodiščem v Kopru, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o vloženi pritožbi.
prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - pravica do nepristranskega sojenja - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo
O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani samo v primeru, če bi bil predlog predlagateljev utemeljen tudi glede pomislekov, ki se nanašajo na odločanje višjega sodišča.
kazenski postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - razlogi ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - bivališče osumljenca - sedež oškodovanca - bivališče prič - zavrnitev predloga
Ker osumljenci in predlagane priče prihajajo z različnih območij, četudi je večina bližje sodišču, ki naj bi po obravnavanem predlogu odločalo v zadevi, je Vrhovno sodišče ob upoštevanju, da ima oškodovana družba sedež v Ljubljani, kjer so bila storjena vsa kazniva dejanja, da so nekateri od osumljencev pred zaslišanjem na policiji v predkazenskem postopku pooblastili zagovornike z območja Ljubljane in okolice (trije od šestih) in da imajo druge osebe, ki (še) niso predlagane za priče, je pa policija od njih v predkazenskem postopku zbrala obvestila, v večini prebivališče v krajih, bližje Ljubljani, odločilo, da v konkretni zadevi okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, niso podane.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti
Okoliščine, da je obdolženec svak predsednice Okrajnega sodišča v A. D. D., ki je bila do meseca maja 2021 dodeljena na delo na Okrožno sodišče v A., zaradi česar dobro pozna vse sodnike na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v A., bi že sama po sebi v postopku lahko dajala videz pristranskosti, če bi ta tekel pred Okrožnim sodiščem v A. Poleg tega tudi ni mogoče mimo okoliščine, da je sodnica D. D. predsednica Okrajnega sodišča v A., ki ima prostore v isti stavbi kot Okrožno sodišče v A. Na podlagi teh okoliščin je Vrhovno sodišče odločilo, da se za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče, izven območja pristojnosti Višjega sodišča v A.
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8, 202č, 202č/1, 214, 214/4.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izključna pristojnost
Izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju je podana vselej, ko se odloča o imetniku vozniškega dovoljenja, ki ni bilo izdano v Republiki Sloveniji. Dejstvo, da je storilec tudi imetnik slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je poteklo v letu 2015, na to ne vpliva.
spor o pristojnosti - postopek o prekršku proti mladoletniku - krajevna pristojnost
V skladu z določbo 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Ta določba predstavlja izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti sodišča, po katerih je za postopek zoper polnoletnega storilca prekrška krajevno pristojno praviloma sodišče, na območju katerega je bil prekršek storjen (prvi odstavek 77. člena ZP-1). Razlog za tako ureditev je v aktivnem vključevanju organa socialnega varstva v postopek o prekršku v kraju, kjer mladoletnik prebiva. Na ta način sodišče tudi lažje nadzira izvajanje mladoletniku izrečenega vzgojnega ukrepa, ki ga izvršuje organ socialnega varstva po kraju prebivališča mladoletnika. V navedeni določbi sta krajevni pristojnosti po stalnem ali začasnem prebivališču mladoletnika določeni alternativno. Pristojnost po kraju začasnega bivališča bo vedno podana takrat, ko je mladoletnik nameščen v vzgojnem zavodu, saj je v tem času njegova vzgoja zaupana strokovnjakom tega zavoda.
podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - obstoj utemeljenega suma - predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora
Glede obstoja utemeljenega suma je državni tožilec pri utemeljevanju predlogov za podaljšanje pripora navedel le to, da je zoper obdolžence uvedena preiskava, ki je bila kasneje zoper obdolženega B. B. še dopolnjena in razširjena. Po presoji Vrhovnega sodišča takšna navedba zadostuje. Obramba je namreč imela vso možnosti izjaviti se o takšni, sicer skopi navedbi tožilstva, da sta oba sklepa pravnomočna, s tem procesnim dejstvom pa so bile stranke nedvomno seznanjene. Pritožbe, ki so jih vložile same zoper sklep o uvedbi oziroma razširitvi preiskave so bile namreč zavrnjene kot neutemeljene, sodišče pa mora paziti na pravnomočnost sodnih odločb po uradni dolžnosti. Po ustaljeni sodni praksi po pravnomočnosti sklepov o uvedbi preiskave, obstoja utemeljenega suma v sklepih o priporu ni potrebno posebej obrazlagati, saj bi to pomenilo le nepotrebno ponavljanje presoje že pravnomočno ugotovljenih dejstev. Zoper pravnomočen sklep o uvedbi preiskave ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva in torej Vrhovno sodišče v tako ugotovljeno dejansko stanje, oziroma pravnomočno ugotovljen utemeljen sum ne more posegati, razen, če se med preiskavo po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, ugotovijo nova dejstva in okoliščine v korist obdolženca, ki bi lahko obstoj utemeljenega suma omajale. V takem primeru, pa bi državni tožilec v predlogu za podaljšanje pripora moral navesti, zakaj še vedno ocenjuje, da je podan utemeljen sum, presojo novih dokazov in podatkov pa mora seveda toliko bolj opraviti sodišče in svojo presojo tudi natančno pojasniti. Zato je v obravnavanem primeru državni tožilec s svojo, sicer skopo navedbo zadostil zahtevi po konkretizaciji predloga. Tako kot sodišče namreč ni dolžan ponovno navajati že pravnomočno ugotovljenih dejstev in okoliščin iz katerih izhaja utemeljen sum, da so obdolženci storili očitano jim kaznivo dejanje.
postopek o prekršku proti mladoletniku - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - začasno prebivališče - stalno prebivališče
Ker je v postopku o prekršku proti mladoletniku treba spoznati mladoletnikovo osebnost in okolje, v katerem živi, je krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva.
Vrhovno sodišče pri odločanju o podaljšanju pripora samostojno presodi, ali je (še) podan utemeljen sum izvršitve kaznivih dejanj, ki se očitajo priprtim obdolžencem, pri čemer upošteva tudi gradivo, zbrano po izdaji sklepa o uvedbi preiskave oziroma sklepa o podaljšanju pripora.
Odločitev o podaljšanju pripora mora, med drugim, temeljiti na oceni trajanja pripora, narave kaznivega dejanja, posledic pripora za obdolženca, zapletenosti primera ter ravnanja tožilstva in sodne veje oblasti.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - predhodni preizkus - prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti - lažja izvedba postopka
Preizkus krajevne pristojnosti je po prvem odstavku 82. člena ZP-1 ob smiselni uporabi določb Zakona o kazenskem postopku (prvi odstavek 67. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 436. člena ZKP) časovno omejen na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti (do odreditve vročitve obtožnega akta, razpisa glavne obravnave, vabila na narok).
sklep o podaljšanju pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Obdolženčevo dosedanje življenje, ko po vrnitvi v Slovenijo ni živel na naslovu stalnega bivališča, to je pri starših, temveč naj bi živel na širšem območju Celja ter Žalca, kjer je neprijavljen stanoval oz. spal na različnih krajih, utemeljuje realno nevarnost, da bi se obdolženec, ki je sedaj soočen s kazenskim postopkom zaradi dveh kaznivih dejanj, za kateri je kot zakonski minimum predpisana zaporna kazen 15 let, na prostosti skrival. Takšen zaključek utrjuje tudi okoliščina, da ni realno pričakovati, da bi obdolženec na prostosti lahko živel na naslovu prijavljenega bivališča, to je pri svojem očetu, katerega naj bi poskušal umoriti.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti
Okoliščina, da je obsojenčeva soproga višja sodnica (na gospodarskem oddelku) istega višjega sodišča, ki je pristojno odločati o pravnem sredstvu zoper sodbo, s katero je bilo nepravnomočno odločeno o kazenski odgovornosti njenega soproga in to zaradi kaznivega dejanja, ki sodi v poglavje Kazenskega zakonika o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni takšno okoliščino, ki lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvari upravičen dvom o nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pravica do nepristranskega sojenja
Obtoženec ima možnost okoliščino, da je sodišče utemeljeni sum oprlo na napačno sestavljeni listini, kot kršitev kazenskega postopka uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper sodne odločbe. Čeprav je bilo šele ob zaslišanju priče ugotovljeno, da je tožilstvo sodišču predložilo napačno sestavljeno poročilo, pa takšno dejstvo samo po sebi še ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti, ob razumnem upoštevanju ostalih okoliščin, utemeljeno vzbujala dvom v nepristransko sojenje pred tema sodiščema.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - zahtevnejša kazenska zadeva
Vrhovno sodišče je v dosedanji praksi že večkrat presodilo, da na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na posameznem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. To pomeni, da je treba v vsaki posamezni zadevi z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera presojati, ali je razlog za odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti podan.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Osumljenka naj bi kazniva dejanja grožnje, zatajitve in zalezovanja izvršila v okoliščinah opravljanja volonterskega pripravništva na sodnem območju Višjega sodišča v J., kar povezuje vsa tri očitana ravnanja, in sicer na škodo predsednika tega sodišča, na škodo Okrožnega sodišča v J. in na škodo odvetnika, ki je hkrati sin drugega višjega sodnika Višjega sodišča v J. Ob dejstvu, da je predlagano zaslišanje prič, ki so vse (z eno izjemo) po službeni dolžnosti tesneje povezane prav s sodišči s sodnega območja Višjega sodišča v J., je predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljen.
prenos krajevne pristojnosti - običajni kolegialni odnosi - izločitev sodnika
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni prvenstveno namenjen zagotavljanju pravice do nepristranskega sodnika, saj se ta pravica uresničuje z institutom izločitve sodnika. Dejstvo, da je obtoženčeva sestra del kolektiva Višjega sodišča v A., v okviru katerega deluje Skupna finančno računovodska služba, ki opravlja storitve tudi za Okrožno sodišče v A. ter okoliščina, da sta obe sodišči v isti stavbi in da se zaposleni zato med seboj videvajo, ne pomeni, da so tudi vsi sodniki Okrožnega sodišča v A. z zaposleno E. E. v prijateljskih odnosih oziroma v takšnih odnosih, ki po intenziteti presegajo običajne kolegialne odnose in bi lahko vplivali na nepristranskost sodnikov tega sodišča.
podaljšanje pripora - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - predlog za podaljšanje pripora - zakonski pogoji
Za podaljšanje pripora nad tri mesece morata biti izpolnjena dva zakonska pogoja - poleg tega, da gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen nad 5 let zapora, sme Vrhovno sodišče pripor podaljšati šele po poteku 3 mesecev od dneva, ko je bila obdolžencu odvzeta prostost.
prenos stvarne pristojnosti - stvarna pristojnost rednega in specializiranega sodišča - kriteriji za oceno zahtevnosti - prenos krajevne pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja - lažja izvedba postopka
Vrhovno sodišče glede na vsebino obravnavane zadeve in predlagane dokaze ocenjuje, da stopnja zahtevnosti in sam pomen obravnavane zadeve nista takšna, da bi zahtevala obravnavo na specializiranem oddelku okrožnega sodišča. Vsebina obravnavanih očitkov osumljenim F. K., Z. B. in pravnima osebama B. d. o. o. in A. d. o. o. in izvedba predlaganih dokazov namreč od sodnikov, ki jim bo zadeva dodeljena v obravnavo, ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti in izkušenosti, ki je sicer potrebna za reševanje najzahtevnejših kazenskih zadev, ki so dodeljena v obravnavo specializiranim kazenskim oddelkom določenih okrožnih sodišč.
Vrhovno sodišče pri odločitvi, na katero stvarno pristojno sodišče naj se pristojnost prenese, upošteva okoliščine, ki so relevantne za določitev krajevne pristojnosti sodišča in tiste okoliščine, od katerih je odvisno, kje se bo postopek lažje izvedel.