OZ člen 131, 131/1, 186. URS člen 26. ZOIzk-1 člen 1, 1/1, 1/2, 12, 12/1, 12/4, 13, 13/4.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države - odgovornost države za ravnanje uradnih oseb - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - kaznivo dejanje goljufije - ponarejena osebna izkaznica - lažna identiteta - javna listina - uradnik - protipravno ravnanje - kvalificirana protipravnost - opustitev dolžnega ravnanja - skrbnost ravnanja - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - teorija sine qua non - naravna vzročnost - teorija o ekvivalenčni vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - objektivna predvidljivost posledice - pravno relevantni vzrok - pogoj - pretrganje vzročne zveze
Toženkini uslužbenki je mogoče očitati, da ni detektirala prevare, a to je "modrost, rojena po dogodku", v času prevare pa uslužbenka sama od sebe ni zanemarila ničesar predpisanega. Kvalificirana protipravnost v njenem ravnanju zato po oceni večine senata ni podana.
Vsak pogoj, ki se je ex post izkazal za pomembnega v dejanskem poteku dogodkov, ex ante pa konkretno dejanje ni bilo predvidljivo (in preprečljivo), ne vodi do vzpostavitve relevantne vzročne zveze in posledično do odškodninske obveznosti.
poroštvena pogodba - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - pisna pripoznava dolga
Status dolžnika ima vsakdo, ki ima iz določenega materialno pravnega razmerja kakšno (zapadlo) in neporavnano obveznost, ki jo je dolžan izpolniti. Čeprav toženka ni bila pogodbenica Pogodbe za klasični limit in posledično zato tudi ni glavni oziroma osnovni dolžnik, pa je določene obveznosti prevzela s poroštveno izjavo, na podlagi katere je v tem konkretnem primeru tudi pridobila status dolžnika. Ker je toženka ″dolžnica″ tožeče stranke, je njena pripoznava dolga v elektronski pošti z dne 28. 6. 2016 v skladu s 364. členom OZ pravno veljavna izjava volje, ki ima po materialnem pravu določene posledice (povzroča določene pravne učinke) v pravnem prometu, saj toženka ni navedla nobenih drugih okoliščin oziroma razlogov, zaradi katerih bi lahko bila njena izjava pravno neveljavna (izpodbojna ali celo nična).
Pritožbeno sodišče je mnenja, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno ocenilo to listino in njeno vsebino, prav tako pa tudi povsem pravilno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 364. člena OZ, ko je presodilo, da je toženka v izjavi, dani po elektronski pošti dne 28. 6. 2016, ki jo je podala kot V. K., porok pri najetju limita za podjetje T. d.o.o., in s katero je potrdila, da bo vse stroške vezane na limit pravne osebe, kot porok poravnala v obrokih najkasneje do 31. 10. 2016, in predlagala, da se naj zadeva uredi izvensodno, brez vnovčevanja menic, saj bi se ji s tem povzročila nepopravljiva škoda, nedvoumno, jasno in razumljivo potrdila svoj dolg kot poroka iz naslova Pogodbe za klasični limit, pa tudi, da je s to izjavo ta svoj dolg tudi pripoznala in to v celotni višini prevzete obveznosti s poroštveno izjavo z dne 22. 1. 2015, saj iz njene izjave povsem jasno izhaja konkreten dolg, ki ga potrjuje, t.j. dolg iz naslova njenega poroštva v zvezi s Pogodbo za klasični limit, ki jo je sklenila tožeča stranka z družbo T. d.o.o. dne 22. 1. 2015, pa tudi obseg (višina) dolga, na katerega se nanaša, t.j. ves dolg pravne osebe iz te pogodbe, saj pripoznave ni omejila le na del tega dolga.
Posledično je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 364. člena OZ, sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je zaradi navedene pripoznave dolga toženke z dne 28. 6. 2016, dne 29. 6. 2016 zastaranje začelo teči znova in da tako terjatev tožeče stranke, ki je predlog za izvršbo vložila dne 5. 12. 2018, še ni zastarala.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je po tem, ko je podizvajalska pogodba prenehala veljati zaradi tega, ker je tožeča stranka odstopila od nje, odpadel razlog, da bi tožena stranka še zadrževala znesek zadržnine iz podrejenega dolga, saj je tudi v primeru delne izpolnitve pogodbe vsaka stranka skladno z določbo 111. člena OZ dolžna drugi vrniti tisto, kar je prejela in plačati, kar še ni plačala, ker v okoliščinah konkretnega primera vrnitev v naravi ni mogoča (gradba). Tako je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki skupaj 21.088,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (16.068,00 EUR iz naslova zadržnin po računih št.10/2013, št. 11/2013 in št. 13/2013 ter 5.020,92 EUR iz naslova še neplačanega računa 4/2014).
dolžnost preživljanja otrok - odločba o preživnini - določitev preživnine - znižanje preživnine - življenjski stroški - otroški dodatek - hipoteka - spremenjene okoliščine - nove okoliščine - nova zaposlitev - materialne zmožnosti staršev - potrebe upravičenca do preživnine - nova preživninska obveznost - neplačevanje preživnine - stroški postopka v družinskih sporih
Starši so dolžni preživljati svoje otroke in so v mejah dopustnega dolžni storiti prav vse za njihovo preživljanje, preživnina pa mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
Pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso je, da sodišče od ocenjenega zneska potreb ni odštelo otroškega dodatka, ki ga prejema toženkina mati, saj ta ni namenjen zmanjševanju preživninske obveznosti roditeljev.
Pritožbeni očitek, da sodišče ne pojasni odstopanja od primerljivih primerov sodne prakse, se nanaša na zmotno uporabo materialnega prava glede višine prisojene odškodnine in v tem delu je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo.
Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, tovrstno ravnanje pa je potrebno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Če se je dolžnik sam odločil, da plača izvršitelju, namesto neposredno upniku, je sam tudi povzročil stroške prevzema gotovine. Tako ravnanje je lahko protipravno le, če je del nedopustnega dogovora z izvršiteljem o obročnem plačilu ali dolžniku niso predstavljeni stroški, ki zaradi prevzema gotovine nastanejo, o čemer mora izvršitelj dolžnika obvestiti pred prevzemom gotovine (pojasnilna dolžnost).
ZDSS-1 člen 73, 73/1.. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5.
zavrženje tožbe
Tožnica je po preteku 30-dnevnega roka na pošto priporočeno sicer oddala vlogo, poimenovano tožba, vendar dokončne upravne odločbe tudi tokrat ni priložila. Prav navedena opustitev je odločilna za zakonito zavrženje tožbe na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039872
ZSKZDČEU-1 člen 131, 134, 134/1, 134/4, 139. ZKP člen 517b. Sporazum o izstopu združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019) člen 62, 62/1. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 1 - 30.
Evropska unija (EU) - Velika Britanija - pravna pomoč med državami članicami EU - pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU - časovna veljavnost predpisa - prehodno obdobje - soglasje obsojenca - krajevna in stvarna pristojnost
Čeprav je Združeno kraljestvo Velike Britanije izstopilo iz Evropske Unije, se po 62. členu Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo do 31. 12. 2020 uporablja Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ za priznanje kazenskih sodb in prenos izvršitve kazni za sodbe, ki jih do 31. 12. 2020 prejme pristojni organ države izvršiteljice.
Glede na zgoraj povzeta ugotovljena dejstva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo navedene določbe ZVPot in je pravilno presodilo, da sta nepoštena do toženca pogodbena pogoja o avtomatičnem podaljšanju pogodbe za 12 mesecev, če toženec vsaj dva meseca pred iztekom roka veljavnosti pogodbe ne odpove pogodbe in da toženec lahko veljavno odpove pogodbo samo na en način, to je pisno priporočeno po pošti.
Zahtevek, ki ga tožeča stranka uveljavlja na podlagi nične pogodbe je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo kot neutemeljen. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji povračilnega zahtevka po prvem odstavku 87. člena OZ ni uveljavljala in trditev glede tega, da bi sodišče na tej podlagi lahko presojalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke ni podala. Sodišče zato o zahtevku tožeče stranke po navedeni podlagi ni moglo odločati. V takšni situaciji pa tudi po tožeči stranki v pritožbi izpostavljeno materialnopravno procesno vodstvo ne pride v poštev. To je namenjeno razčiščevanju in dopolnjevanju odprtih vprašanj znotraj obstoječe (morebiti pomanjkljive) trditvene podlage, ne pa sugeriranju strankam katera dejstva naj zatrjujejo in katere dokaze naj predlagajo.
Pritožbeno sodišče je mnenja, da tožeča stranka zaradi ničnosti Krovne pogodbe do povračila kakršnihkoli zneskov ne more biti upravičena in bi bilo glede na težo kršitve zakonsko naložene ji zaveze iz 38.a čl. ZGD-1, ko je evidentno, da I. R. ni pridobil sklepa družbenika s katerim bi ta soglašal s sklenitvijo pogodbe in je torej ravnal na lastno pest, nevestno, nepošteno in zlorabil pravice, ki jih je imel kot zakoniti zastopnik tožene stranke, in bi bilo zmotno in neprimerno nuditi pravno varstvo tako pridobljenim pravicam, primerno uporabiti določbo drugega odstavka 87. člena OZ in vsakršen povračilni zahtevek zavrniti že iz tega razloga
ZPP člen 110. ZIZ člen 38, 38/8, 38c, 38c/1, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 62, 62/2.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - povrnitev stroškov izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - zahteva za preizkus obračuna - predložitev obračuna - rok za predložitev obračuna izvršitelja - instrukcijski rok - prekluzivni rok
Sodna praksa je doslej štela, da je rok določen v drugem odstavku 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja prekluziven in da v primeru, da izvršitelj rok zamudi, izgubi pravico do plačila stroškov za opravljena izvršilna dejanja. Po prepričanju pritožbenega sodišča je več razlogov, ki kažejo na to, da je navedeni rok instrukcijski. Izvršitelj ni stranka, ampak je izpolnitveni pomočnik sodišča. Običajno so roki, ki so določeni za stranke, prekluzivni, za sodišče pa instrukcijski. Ob odsotnosti izrecne zakonske ureditve, da je rok prekluziven, je treba šteti, da gre za instrukcijski rok.
ZPP v 110. členu govori o tem, da če rok ni določen z zakonom, ga sodišče določi glede na okoliščine primera. Ne ZPP in ne ZIZ ne govorita o tem, da bi se rok v obravnavanem primeru določil s podzakonskim aktom, ampak ZIZ v 38.c členu določa samo, da predloži izvršitelj sodišču upnikovo zahtevo »takoj«. Gre za pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Enak pravni standard »takoj«, vsebuje tudi osmi odstavek 38. člena ZIZ, ki določa rok do kdaj se mora zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov. V obeh primerih gre za podobno situacijo, ki bi jo bilo zato potrebno tudi podobno razlagati. To pa pomeni dodaten argument, da ni mogoče šteti, da bi bil tridnevni rok, ki je določen s podzakonskim Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja, prekluziven rok.
Rok za izvršitelja ne more biti prekluziven tudi iz razloga, ker sodišče ne odloča o kakršni koli izvršiteljevi vlogi, ampak o vlogi upnika. Zakon določa kakšne so posledice, če upnik zamudi rok za vložitev zahteve, da o stroških izvršitelja odloči sodišče, ne določa pa nikakršnih posledic, če izvršitelj prepozno predloži to zahtevo v reševanje sodišču. Če bi zakonodajalec želel posledico, da v primeru, če predloži izvršitelj upnikovo zahtevo po izteku 3 dni, izvršitelj izgubi pravico do plačila stroškov, ki so mu nastali, bi to moral tudi jasno določiti.
ZGD-1 člen 580, 580/6. ZIZ člen 24, 24/3.. ZPP člen 80, 205, 205/1, 208, 208/1.
sposobnost biti stranka - vstop novega upnika v izvršbo - statusno preoblikovanje - pripojitev družbe - prenehanje pravne osebe - univerzalno pravno nasledstvo
80. člen ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen ZIZ), sodišču nalaga, da med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo pravila postopka, ko je samo in uradno vpogledalo v podatke AJPES-a, je zato kot neutemeljen zavrniti.
ZD člen 128, 142a, 219. ZFPPIPP člen 414, 415, 416, 417, 418.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja - zapuščina brez dediča
Če torej zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, ker ni dedičev, tudi ne odloči o omejitvi dedovanja. Ker pa je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustnikove smrti (prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP), ker ni dedovanja in ker je potrebno določbe 128. člena ZD uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 128. člen ZD in je materialnopravno zmotno odločilo v točkah II in III izreka ter posledično tudi v točki IV izreka, ko je z napadenim sklepom iz zapuščine izločilo del zapustnikovega premoženja v korist M. in preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev po zapustniku le preostanek zapuščine.
pripor - kršitev pravice do obrambe - odgovor na predlog za podaljšanje
Ker je sodišče prve stopnje natančno povzelo vsebino odgovora obrambe na predlog za podaljšanje pripora (v 3. točki obrazložitve, na straneh 2 do 6 izpodbijanega sklepa) ter nanje v nadaljevanju obrazložitve odgovorilo (na nekatere celo večkrat) sproti med navajanjem razlogov za pripor ter v 7. do vključno 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa , so neutemeljeni očitki, da je bila izjasnitev obrambe sama sebi namen oz. namenjena formalni zadostitvi zakonske zahteve. Sodišče prve stopnje se je namreč seznanilo s stališči obrambe in se do njih tudi določno opredelilo, če pa se z njimi ni strinjalo, to ne pomeni kršitve pravice do obrambe, kot neutemeljeno očitajo pritožniki.
ZPP člen 150, 150/1, 150/2, 199, 200, 200/2. ZS člen 83, 83/2, 83/3.
stranska intervencija - intervencijski interes - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - pravni interes - pravica do vpogleda v spis - vsebinska zveza - korporacijsko razmerje - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
V sodni praksi ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Materialnopravno razmerje lahko temelji na podlagi zakona ali na podlagi pogodbe, vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo.
Pritožba sodišču neutemeljeno očita kršitev določbe drugega odstavka 200. člena ZPP, saj daje slednja stranskemu intervenientu le pravico, da se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ne daje pa navedena določba stranskemu intervenientu samostojne pravne podlage za njegove vpoglede v spis mimo določbe 150. člena ZPP. O tej pravici odloči sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevaje okoliščine primera, ki vplivajo na pravico do vpogleda v spis, kot jo opredeljuje 150. člen ZPP.
ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 247, 339, 339/2-8.
duševno zdravje - duševna motnja - psihiatrično zdravljenje - prisilna hospitalizacija - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ogrožanje življenja in zdravja - zmožnost presoje realnosti - odvisnost od drog - potek zdravljenja - nasilje - pravica do izjave - ravnanje nasprotnih udeležencev - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - zaslišanje preko videokonference
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da nasprotna udeleženka nima realitetne kontrole in da je povsem nekritična do svoje bolezni, zato je njeno naziranje, da je prisebna oziroma »normalna« in da zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ne potrebuje, zgolj odraz njene bolezenske neuvidevnosti do lastnega stanja.
Toženka za na nepremičnini tožnice postavljen oglasni pano nima več pravne podlage in je sodišče prve stopnje tožničinem zahtevku, glede na določbo prvega odstavka 99. člena SPZ, tudi pravilno ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSC00040063
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-b.
pripoznava zahtevka - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
Sodišče prve stopnje se je glede na ugotovitev, da je dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi, pravilno oprlo na b) točko prvega odstavka 3. člena Uredbe, po kateri se zahtevek šteje za nespornega samo, če mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora. Pravilno je zaključilo, da v zadevi ne gre za nesporni zahtevek in zavrnilo predlog upnika za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obvezno zastopanje po odvetniku
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, izjemoma pa jih sme opravljati sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit.