višina preživnine za mladoletnega otroka - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki - rojstvo otroka
V skladu s 34. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. V tej določbi zapisana pravna norma (pravilo) ne spreminja pravil o časovnih mejah pravnomočnosti, temveč le pogoj, ki do dopušča. Namesto pogoja "brez svoje krivde" je določena "korist" določno opredeljenih subjektov. Sodišča lahko torej tudi v postopkih, kot je predmetni, dopustijo le trditve o takšnih dejstvih, ki so nastala najkasneje do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje
Višje sodišče je spregledalo specialno tarifno številko 7409 ZST-1 (7.4 Posebne takse v kazenskem postopku), ki določa 100,00 EUR sodne takse med ostalim tudi za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnice oziroma obtožnega predloga. Ker so po prvem odstavku 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, med katere spada tudi državno tožilstvo, je torej lahko omenjena taksna tarifa namenjena le primerom, ko obtožbo, ki je pozneje s sklepom zavržena, vložita zasebni tožilec ali subsidiarni tožilec.
Glede na to, da pritožnik ne pojasni, zakaj da ni pričakovati, da bi se v bodoče obdolženec ali pa oškodovanka še znašla v takšnih okoliščinah, v kakršnih naj bi bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, tudi ne more imeti posebne teže pritožbeni očitek češ, da je sodišče prve stopnje pozabilo upoštevati dejstvo, da naj bi bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje izvršeno v času močne vinjenosti obdolženca kot tudi oškodovanke.
V dokaznem postopku je bilo z gotovostjo ugotovljeno, da obtoženec ni storil ničesar v smeri pridobitve obljubljenih dovoljenj, subvencij, dokumentacije, niti ni res, da bi bil sprožen postopek gradbenega nadzora ter izrečena globa, saj obtoženec takšnega namena niti ni imel. Zato je neoporečen zaključek sodišča prve stopnje, da obtoženec že od začetka posla, torej od sklenitve pogodbe z dne 5. 1. 2011, ni imel namena, da uresniči zgoraj obljubljene zaveze, ampak je od oškodovanca hotel izvabiti čim več denarja, sebi pa pridobiti čim večjo premoženjsko korist.
ZDR-1 člen 14, 84, 84/2, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3.. OZ člen 86, 86/1.. ZPP člen 7, 212.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum
Tožnica je nezakonitost odpovedi utemeljevala tudi s trditvami o neobstoju ekonomskega razloga, kot razlogu za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jih sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo. V tretji pripravljalni vlogi je navedla, da si po njenem mnenju prva toženka napačno razlaga predložena poslovna poročila in podatke iz izkaza poslovnega izida za sporno obdobje, saj iz teh izhaja, da se je dobiček podjetij res nekoliko znižal, vendar so se pri obeh toženkah povečali prihodki od prodaje in je očitno, da poslovanje toženk ni upadlo, ampak se je povečalo. Tožnica je te navedbe podala pravočasno, v roku, ki ji ga je za odgovor na predložene listine in navedbe toženk na naroku za glavno obravnavo dodelilo sodišče prve stopnje. Z navedenimi trditvami je tožnica zadostila trditvenemu bremenu, ki ga ima v skladu z določbo 7. in 212. člena ZPP. Glede na to, da je po oceni pritožbenega sodišča tožnica podala zadostno in pravočasno trditveno podlago, s katero je utemeljevala nezakonitost izpodbijane odpovedi, je bilo v skladu z določbo drugega odstavka 84. člena ZDR- 1 dokazno breme, da dokaže obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, na prvi toženki, kot tožničinemu delodajalcu. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča o nezadostni trditveni podlagi tožnice napačno ni upoštevalo in posledično redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni presojalo po vsebini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042568
OZ člen 164, 167, 167/1, 168, 169, 358, 358-3, 358-5. ZPP člen 112, 337.
odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izgubljeni dohodek - neupravičen pripor - izguba zaposlitve - nastanek invalidnosti - premoženjsko prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - metoda valorizacije - pritožbene novote - neupoštevne navedbe - višina izgubljenega zaslužka - odmera povračila škode - pričakovani dobiček - dokazni standard verjetnosti - dohodek iz preteklih let - renta - izgubljeni dobiček (zaslužek) - nepravilna uporaba materialnega zakona - dokaz z izvedencem - neto plača - metoda rasti povprečnih neto plač - načelo popolne odškodnine - sprememba prvostopenjske odločitve - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Pritožba je utemeljena glede dosojene višine izgubljenega preteklega zaslužka za čas od novembra 1995 do decembra 2009 in za plačilo rente od 1. 1. 2010 do 23. 2. 2010.
Glede premoženjske škode mora odgovorna oseba skladno s 164. členom OZ vzpostaviti stanje, ki je bilo preden, je škoda nastala oziroma plačati denarno odškodnino, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. V primeru smrti, telesne okvare ali zdravja ima odškodnina praviloma obliko denarne rente, dosmrtne ali za določen čas (prvi odstavek 167. člena OZ). Oškodovanec ima pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega dobička. Škoda se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, če zakon ne določa drugače. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (168. člen OZ). Oškodovanec je upravičen do polne odškodnine: sodišče mu mora prisoditi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka (169. člen OZ).
Za upoštevanje načela popolne odškodnine je treba torej ugotoviti, kolikšne bi bile njegove plače v vtoževanem obdobju, če ne bi bilo škodnega dogodka. Sodišče je to prikrajšanje pravilno ugotavljalo z izvedenko ekonomske stroke, ki ji je naročilo izračun razlike med mesečnim revaloriziranim zneskom rasti neto plač v RS za plačo, ki bi jo novembra 1995 prejemal tožnik v znesku 95.000,00 SIT. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč mnenja nato pri odločanju ni uporabilo. Dokaz z izvedenkinim mnenjem je bil izveden. Pravdni stranki sta se o njenem mnenju v postopku izrekli. Glede izračuna dejanskega neto prikrajšanja tožnika (razlike med mesečnimi revaloriziranimi zneski, ki je novembra 1995 znašal 95.000,00 SIT, z mesečnim indeksom rasti neto plač v RS in mesečnimi dohodki tožnika v vtoževanem obdobju) nista imeli pripomb. Zato ga je pritožbeno sodišče zaradi pravilne uporabe materialnega prava uporabilo in v tem delu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s Paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti, čeprav je cilj v obeh ugodno rešenih situacijah v tem, da bo stranka lahko uveljavljala svojo zahtevo po poplačilu obstoječe (pravnomočne) terjatve.
Celoviti dejanski substrat v izpodbijani sodbi vodi v sklep o zavržnosti ravnanja (in s tem nedopustnosti nagiba) obeh pogodbenih strank v škodo tožnice, ki ji prvi toženec dolguje judikatno terjatev. Ničnostna sankcija zato glede na okoliščine primera ni pretirana.
oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - materialni položaj - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Na tožečih strankah kot prosilcih za oprostitev plačila sodne takse je torej tako trditveno kot dokazno breme, da bi izkazali opravičene razloge, ki bi sodišču sploh omogočali sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks.
V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da je F. L. sodnik na Okrajnem sodišču v ...., pred katerim je zoper njega vložena zahteva za opravo preiskovalnih dejanj, po presoji pritožbenega sodišča predstavlja tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041411
OZ člen 39, 39/4, 86, 86/1. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.
slaba vera banke - načelo transparentnosti - nepoštenost - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - skrbnost dobrega strokovnjaka - konverzija - trenutek sklenitve pogodbe - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pogodba aleatorne narave - oderuška pogodba - dopustna podlaga - nemoralnost pogodbe - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke
Če na strani banke ne obstaja nevestno ravnanje, se ne bi moglo šteti, da v trenutku sklepanja pogodbe obstoji neravnotežje v pravicah in obveznostih na škodo potrošnika samo zato, ker se je tekom izvrševanja pogodbe spremenil devizni tečaj. Pogodbeni pogoj se zato ne bi mogel šteti za nepošten. Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
OZ člen 153, 153/1, 153/2. ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost delodajalca - tožba Zavoda za zdravstveno zavarovanje - nezgoda pri delu - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - vzrok nezgode - objektivna odgovornost - vzročna zveza - izključitev vzročne zveze - nepričakovan dogodek - podjemnik - servisiranje - navodila proizvajalca - očitek protispisnosti - pomanjkanje razlogov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženec odkrivanje težave z delovanjem prepustil serviserju in proizvajalcu, ki sta bila oba nesporno usposobljena za ravnanje s komoro, pritožnica z golim očitanjem tožencu, da je na opisan način deloval v smeri popravila svoje delovne opreme, ne more uspeti.
zastaranje kazenskega pregona - tek materialnih rokov - kršitev temeljnih pravic delavcev - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vendar pa iz obrazložitve k sprejetju citirane zakonske določbe izhaja, da je bil namen predloga ta, da v času epidemije ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank, s tem pa se posameznikom omogoča, da v obdobju epidemije prvenstveno poskrbijo za svoje zdravje in da zaradi poteka rokov z namenom, da ujamejo prekluzivne roke za uveljavljanje pravic, ne bi širili virusne okužbe. Po navedenem je na podlagi namenske in sistematske razlage prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ in tudi na podlagi navedene obrazložitve Vlade Republike Slovenije k sprejetju ZZUSUDJZ jasno, da je kljub splošnemu izrazu ″roki″, v prvem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ, zakonodajalec v tem členu opredelil zgolj roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, torej procesne roke, ne pa roke za ukrepanje državnih organov. Ker pa je z določbo prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ integralno povezana tudi določba 2. odstavka istega člena, da roki tečejo v sodnih postopkih, ki se obravnavajo nujno, pritožbeno sodišče zaključuje, da je ZZUSUDJZ v 3. členu opredelil samo procesne, ne pa tudi materialne roke.
spor majhne vrednosti - plačilo telefonskih storitev - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - potrošnik - pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zakonske zamudne obresti - procesne obresti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Med obema obračunoma (po formuli tožnice in predlogu toženca) je minimalna razlika in z uporabo formule tožnice toženec tudi ni bil nesorazmerno prikrajšan oz. z odpovedjo (prekinitvijo) naročniškega razmerja ni prišel v občutno slabši položaj. Smiselno zatrjevano znatno neravnotežje, ki bi vplivalo na (ne)zakonitost povrnitve sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je toženec s sklenitvijo naročniške pogodbe prejel, ni podano in za nepoštene pogodbe pogoje ne gre.
utemeljen sum - podaljšanje pripora po pravnomočnosti obtožnice - nova dejstva
Pretežni del pritožbenih navedb je namenjen izpodbijanju zaključka sodišča prve stopnje o danosti utemeljenega suma storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja. Danost tega temeljnega pogoja za podaljšanje oziroma odreditev pripora je sodišče prve stopnje utemeljilo z dejstvom, da je bil utemeljen sum formalno dognan s pravnomočnostjo obtožnice in da se sodišče po nastopu pravnomočnosti obtožnice ni soočalo z novimi dejstvi ali okoliščinami, ki bi formalno dognan utemeljen sum kakorkoli ovrgli ali morebiti omajali. Takšnih novot tudi pritožnik ne navaja, zaradi česar ne more biti uspešen v izpodbijanju zaključka o tem, da je podan utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, ki je torej predmet pravnomočne obtožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039540
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 2, 8. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7, 357a. ZIZ člen 65, 65/3.
zamudna sodba - predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnega pisanja v državo članico eu - pravilna vročitev sodnih pisanj - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe v državi tujega sodišča - vročanje po zaprošenem organu - vročanje sodnih pisanj v prevodu - standariziran obrazec o vročanju - zavrnitev sprejema pisanja - načelo primarnosti prava EU - prepozna vložitev tožbe - vročitev odločbe sodišča druge stopnje - pričetek teka roka
Za vročanje sodnih pisanj v civilnih zadevah se v državah članicah EU uporablja Uredba (ES) št. 1393/2007, ki določa pravico naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev (8. člen Uredbe). V konkretnem primeru je sodišče zaprošenem organu v ZR Nemčiji poslalo obrazec za izvensodno vročanje in zato tožena stranka ni prejela opozorila, da tako pošto lahko zavrne ali terja prevod.
načelo pomoči prava neuki stranki - izostanek z naroka - zdravniško potrdilo
Zato je pritožbeno sodišče sledilo pritožbenemu očitku nasprotnega udeleženca, da mu je bilo kršeno načelo iz 12. člena ZPP. Nasprotni udeleženec namreč v postopku nima pooblaščenca, zato bi ga po prepričanju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje moralo pozvati, da predloži ustrezno zdravniško potrdilo, ki bi izkazovalo zakaj je iz naroka izostal in šele nato bi lahko odločilo ali je bil njegov izostanek opravičljiv ali ne.
Višje sodišče soglaša s predlagateljem, da je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obstoječi sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da je treba ne glede na kratek rok odločanja, ki ga določa drugi odstavek 52. člena ZGD-1, nasprotnemu udeležencu zagotoviti pravico do izjave do predloga za postavitev posebnega revizorja. Hkrati iz relevantne sodne prakse posredno izhaja, da je treba dati (tudi drugim) udeležencem možnost, da se v smislu določbe prvega odstavka 5. člena ZNP-1 pred odločitvijo o predlogu izjavijo o navedbah drugih udeležencev.
Etažna lastnina je v preteklosti nastajala zgolj na podlagi dejstva, da v stavbi obstaja več samostojnih funkcionalnih enot in z njihovo prodajo kupcem. Po sedanji ureditvi je sicer za njen nastanek potreben pravni posel ali sodna odločba in vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 107. člena SPZ), vendar pa novi zakon zatečenega stanja glede etažne lastnine ni ukinil. Za tako, sicer brez pravne podlage nastalo etažno lastnino, se je uveljavil izraz dejanska etažna lastnina.
Stavba ima več kot pet posameznih delov, tako da tožeča stranka tudi na podlagi 124. člena SPZ ni uspela z verjetnostjo izkazati svoje predkupne pravice in posledično verjetnosti terjatve.
nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - grajanje procesnih kršitev - grajanje procesnih napak
Ne drži niti navedba, da je neizvedbo dokazov na naroku tožena stranka argumentirano grajala; iz zapisnika naroka izhaja le, da je tožena stranka (v enem stavku) grajala neizvedbo dokazov (niti ni konkretizirala, katerih dokazov), ni pa podala kakršnekoli argumentacije; če je menila, da zapis v zapisniku naroka ne ustreza njenim navedbam (trdi, da je podala argumentirano grajo procesnih kršitev), pa bi to morala grajati takoj ob zaključku naroka, česar pa ni storila.