KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00040448
KZ-1 člen 91, 91/1, 91/3, 122, 122/1. ZKP člen 357, 357-4. ZZUSUDJZ člen 1, 2, 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - procesni rok - materialni rok - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
ZZUSUDJZ je v 3. členu urejal tek rokov v sodnih zadevah. V drugem odstavku 3. člena je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Kot pravilnejša se nakazuje razlaga, da se navedena zakonska določba glede zadržanja teka rokov v nenujnih zadevah nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke, kamor spada tudi rok za zastaranje kazenskega pregona. Situacija v času epidemije, ko so sodišča poslovala v omejenem obsegu in so naroke opravljala le v nujnih zadevah, je namreč po mnenju pritožbenega senata primerljiva s situacijami iz tretjega odstavka 91. člena ZKP (čas, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe), ko zastaranje ne teče.
nadzorovana obravnava - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - izpolnitev zakonskih pogojev - pogoji za nadzorovano obravnavo - kriteriji - nadzorovana obravnava v domačem okolju - smiselna uporaba ZPP
Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. Sodišče je ugotovilo, da so vsi pogoji podani in svoje ugotovitve natančno, jasno in prepričljivo obrazložilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - naklep - huda malomarnost - alkoholiziranost na delovnem mestu - obveščanje delodajalca
Naklep in huda malomarnost sta obliki krivde, ki ju izključuje neprištevnost (kriv je lahko samo tisti, ki je sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samega sebe v oblasti), bistveno zmanjšana prištevnost (v civilnem pravu prehodna nerazsodnost) pa ne že sama po sebi (tudi če se v stanje nerazsodnosti oseba spravi sama, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti).
Tožnik je spornega dne kršil obveznost obveščanja (36. člen ZDR-1) o nastali škodi na službenem vozilu. Ni bistven rok obveščanja, temveč dejstvo, da tožnik sploh ni obvestil tožene stranke o poškodovanem vozilu in je nadrejenemu celo prikrival škodo, saj je v telefonskem razgovoru to izrecno zanikal. Opisano ravnanje pomeni naklepno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00039144
ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - zdravila
Z opustitvijo jemanja zdravil pritožnik huje ogroža svoje zdravje, v posledici bi lahko ponovno ogrožal tudi bližnje, ogrožanje je nedvomno posledica duševne motnje, zaradi katere ima pridržani v tej fazi bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ker brez nadzora jemanja zdravil pod vplivom bolezenskega stanja teh ne bi jemal, pritožbeno sodišče sprejema tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zaenkrat vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
ZD člen 221, 221/1. Pravilnik o identifikaciji in registraciji goveda (2016) člen 3, 3/1.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - oporočno dedovanje - živina - imetnik živali - nosilec kmetijskega gospodarstva
Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo (dobesedno) najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.
Imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za govedo, ni pa nujno, da je tudi njihov lastnik.
varstvo lastninske pravice na delu stvari - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - nakup nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev nepremičnine na javni dražbi - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je pravilno utemeljena s pojasnilom, da ima v konkurenci originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in z nakupom v izvršilnem postopku (na podlagi sklepa o izročitvi, t. j. odločbe državnega organa) prednost slednje navedeni način, ki je varovan tudi v konkretnem postopku.
V obravnavani zadevi ni bilo potrebno materialno procesno vodstvo, saj dejstva niso pomanjkljiva oziroma dodatno navedena dejstva ne bi mogla vplivati na tožnikov uspeh. Tožnik je navedel vsa dejstva, ki so pravno relevantna. Zavrnitev zahtevka je narekovalo (že) dejstvo, da je tretji toženec lastninsko pravico pridobil z nakupom v izvršilnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi - solidarnost upnikov - načelo formalne legalitete
Pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišče prve stopnje, da v predmetni zadevi upnika izvršbo nista predlagala kot solidarna upnika. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter podatkov spisa sta upnika v predlogu za izvršbo, ki ga je vložil njun pooblaščenec, pri podatkih za plačilo navedla eno št. računa njunega pooblaščenca. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno zatrjuje, da sta upnika vsak zase zahtevala od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti.
napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča - manj verjetna pravica dediča - sporno dejstvo
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med strankami obstoj pogodbe sporen, se izpodbijana odločitev, da se na pravdo napoti dediča, ki zatrjuje drugačno zemljiškoknjižno stanje, izkaže za pravilno.
prekinitev zapuščinskega postopka - sporna dejstva o veljavnosti oporoke
Iz vseh navedenih oporok, od katerih zapustnica nobene ni preklicala s kasnejšo oporoko (kasnejšimi oporokami), izhaja, da je zapustnica za oporočno dedinjo določilo hčer I. V. K., tudi v oporoki z dne 17. 4. 2018, ki jo pritožnika priznavata.
Gre za pet oporok zapustnice z različnimi datumi, s kasnejšimi oporokami zapustnica prejšnjih ni izrecno preklicala.
Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo katera so sporna dejstva med dediči, zaradi katerih pritožnika ne priznavata veljavnosti oporokam, razen oporoki z dne 17. 4. 2018. Odločitev sodišča prve stopnje tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi katerih je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnika napotilo na pravdo, zato je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).
Domnevna škoda tožnice se kaže v preprečitvi povečanja premoženja. Ta škoda praviloma ne nastane ob škodnem dogodku, ampak je odločilen čas odmere odškodnine, saj je treba upoštevati dogodke, ki vplivajo na možnost realizacije oškodovančeve izgubljene perspektive (prejema denarnih sredstev v poplačilo pogodbene kazni). Načelo popolne odškodnine terja, da se pri odmeri odškodnine upoštevajo tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode. Presoja sodišča zato temelji na predvidevanjih, izhajajočih iz običajnega teka stvari. Zato mora sodišče presojati tudi, kakšne so realne možnosti tožnice za izterjavo denarnega zneska.
dokazni postopek - dolžnost izvedbe dokaza - dokaz informativne narave
Na podlagi pravila, da o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstvih, odloča sodišče, izhaja, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
Tožnica niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne navaja konkretnih pripomb na podatke, ki jih je pri odločanju uporabila tožena stranka. Tožnica je tako v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi pred pritožbenim sodiščem izpostavljala zgolj svoje nestrinjanje z višino priznane starostne pokojnine. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jim pritrjuje pritožbeno sodišče, je tožena stranka pri odmeri pravilno upoštevala materialne določbe, ki se nanašajo na samo odmero pokojnine.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2. ZFPPIPP člen 103, 103/4, 233, 233/7.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - stečajni upravitelj kot zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost (DDV) - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila
Pri določitvi zneska, ki se v skladu z določbo sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 383. člena ZFPPIPP nakaže iz proračuna sodišča v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja, je glede na to, da je ta zavezanec za DDV, treba upoštevati DDV in v Pravilniku določeno nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila povečati za DDV.
Zlorabo pravic v smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni standard, kateremu mora sodišče glede na konkreten primer in glede na konkretne družbene razmere določiti njegovo vsebino. V primeru ko sodišče ugotovi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja procesno pravico, s sklepom izreče denarno kazen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVNO TOŽILSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039999
URS člen 26, 34. ZPP člen 70, 70-6. ZDOdv člen 8. ZDPra člen 16, 16/1. OZ člen 148.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa - nedopustno ravnanje države - državno tožilstvo - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - vzročna zveza - malomarno ravnanje - kazenski pregon - rok za vložitev predloga za kazenski pregon - zastaranje kazenskega pregona - subsidiarna odgovornost - zakonodajna protipravnost - vrnitev posojila - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - neenako obravnavanje - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS
Pri presoji predpostavk odškodninske odgovornosti države zaradi ravnanja (opustitve ali aktivnega ravnanja) državnega organa je treba upoštevati posebnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov, funkcionarjev in uslužbencev. Protipravnost pri vodenju tožilskih (in sodnih) postopkov v smislu civilne odškodninske odgovornosti je skladno s sodno prakso podana le v primeru kvalificirane stopnje napačnosti. Da bi bila podana odškodninska odgovornost države zaradi napačnega ravnanja državnega tožilstva pri obravnavi kazenske ovadbe, ki jo je podal tožnik, bi moral tožnik dokazati, da je šlo za nerazumen odstop od jasnih določb materialnega prava ali od uveljavljene sodne prakse, ali za napačno uporabo povsem jasne določbe zakona ali namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno prakso. Zgolj malomarno ravnanje tožilstva ne zadošča.
ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavrženje vloge
Za pritožbeno rešitev zadeve je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da vložnik v postavljenem 15-dnevnem roku ni popravil ali dopolnil vloge, da bi bila primerna za obravnavanje.
Tožeča stranka je uveljavljala dva zahtevka za isto terjatev, dajatvenega in hipotekarnega. Gre za kombinacijo zahtevkov, ki jo je povsem običajno in razumno pričakovati v primerih, ko upnik hipotekarno tožbo uveljavlja zoper zastavitelja, ki je hkrati tudi dolžnik zavarovane terjatve (osebni dolžnik).
V načelu bi pogodba kljub nepravočasni izpolnitvi (odložnega pogoja) lahko začela učinkovati kasneje. Če rok za izpolnitev ni bistvena predpostavka odložnega pogoja in če nasprotna stranka zamujeno izpolnitev sprejme, ni razloga, da bi takšni pogodbi odrekli veljavnost.
Nična pogodba (ali njen nični del) ne ustvarja nobenih pravnih učinkov in zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je pripoznavi (ničnega) dolga s strani tožeče stranke podelilo pravni učinek.
Dolžnikov položaj se zaradi cesije ne sme poslabšati, zato lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi vse tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je izvedel za odstop. To nikakor ne pomeni zahteve, da bi moral dolžnik ugovore proti odstopniku tudi dejansko uveljaviti pred obvestilom o odstopu.
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, mora plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena. Slednja določba ne prepoveduje, da pravna oseba ne bi mogla izkoristiti obročnega plačila sodne takse do 44,00 EUR. Zato je v skladu z materialnim pravom dopustno pravni osebi odložiti ali omogočiti obročno plačilo sodne takse do 44,00 EUR.
Nobenega od navedenih pogojev pa tožnica ob prenehanju otrokovega šolanja, ne izpolnjuje za priznanje pravice do vdovske pokojnine niti do t. i. čakanja. Tožnica ob moževi smrti ni bila stara 55 let in 6 mesecev, niti 50 let in 6 mesecev, da bi vdovsko pokojnino pridobila pri starosti 55 let in 6 mesecev. Tožnica je bila do vdovske pokojnine upravičena na podlagi prvega odstavka 53. člena ZPIZ-2, ker ji je po moževi smrti ostal otrok, ki je imel pravico do družinske pokojnine po očetu, vdova pa je imela do njega dolžnost preživljanja. Tožnica rojena 6. 12. 1972 je bila ob moževi smrti 7. 9. 2014 stara 41 let. Pravica do vdovske pokojnine pa ji je prenehala z zaključkom šolanja sina B.B. dne 15. 12. 2017, ko je dopolnila starost 45 let.