ZDR-1 člen 75, 76, 85, 110, 110/1, 110/1-6, 112, 118.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca
Skladno z določbami ZDR-1 lahko delodajalec delavcu poda izredno (ali redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi po nastanku in ugotovitvi odpovednega razloga, enako pa velja za izredno odpoved, ki jo delodajalcu poda delavec (npr. zaradi razlogov, navedenih v 112. členu ZDR-1). V primeru, kot je obravnavani, to pomeni, da lahko delodajalec delavcu poda izredno odpoved iz razloga po 6. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 potem, ko ugotovi, da je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku. Tožniku pa je bila odpoved podana "pogojno", za primer, če ne bo nastopil dela pri delodajalcu prevzemniku na določeni dan, preden je odpovedni razlog sploh nastal, pogodba o zaposlitvi pa mu je prenehala že dan pred nastankom odpovednega razloga, torej preden je sploh prišlo do odklonitve prehoda in dejanskega dela pri prevzemniku. To je temeljni razlog, zaradi katerega je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039794
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2-14, 452, 454, 454/1, 454/2.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez naroka - sporno dejansko stanje - prometna nesreča motornih vozil - zapustitev kraja prometne nesreče - izvajanje listinskih dokazov - sporna dejstva - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Do ugovorne navedbe toženca, da ni zaznal, da bi prišlo do kakršnegakoli trka oziroma udarca in da zato ni šlo za pobeg s kraja nesreče, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne opredeli. Povzame le tožbene trditve, da toženec ni nudil osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju. Ker je tožnik tem trditvam nasprotoval že v ugovoru, sodišče prve stopnje ni smelo v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti, da jih priznava. Šlo je za sporno dejstvo, ki terja opredelitev in dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijani sodbi ni. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če sodišče stranki posebej ne naloži, da vse stroške opredeli v eni vlogi, mora pri odmeri upoštevati vse priglašene stroške, tudi če v stroškovniku niso bili v celoti povzeti.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodna praksa (sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 18/2020 z dne 21. 1. 2020) je že zavzela stališče, da če je bil predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo vložen s strani centra za socialno delo in postopek zaradi smrti nasprotnega udeleženca ustavljen, trpi stroške predlagatelj, to je center za socialno delo.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - najemno razmerje - neplačilo najemnine - zamuda s plačilom najemnine - dolžnost izpolnitve obveznosti - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo davka - zavezanec za plačilo davka - izstavitev računa
S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ugotovljeno dejstvo, da toženec ni plačeval najemnine na roke direktorici tožeče stranke, želi toženec izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje, kar v postopku majhne vrednosti ni mogoče. Neobrazložena ali pomanjkljiva dokazna ocena bi sicer lahko pomenila absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v obravnavanem primeru sodišču prve stopnje te kršitve ni mogoče očitati, saj je logično in prepričljivo pojasnilo, zakaj je verjelo direktorici tožeče stranke in ne tožencu.
Toženec je bil dolžan celoten znesek mesečne najemnine plačati tožeči stranki, pri tem ne igra nobene vloge dejstvo, da tožeča stranka ni izstavljala računov, saj je v primeru, da je davčni zavezanec za DDV, dolžna od vsake najemnine plačati tudi DDV. Napoved in plačilo DDV nista predmet tega pravdnega postopka, ampak je to vprašanje davčnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00039908
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11, 11/8. ZZZDR člen 113. ZPP člen 155, 158, 163, 411, 411/1. DZ člen 161. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/2.
izvrševanje roditeljske pravice - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - nujnost izdaje začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - ogroženost otroka - varovanje koristi otroka - določitev stalnega prebivališča otroku - način izvrševanja stikov - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mednarodna ugrabitev otrok - načelo kontradiktornosti - odmera nagrade izvedencu - izločitev izvedenca
Tudi pri odločanju o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, kadar je med staršema spor o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (113. člen ZZZDR), lahko sodišče izda začasno odredbo po uradni dolžnosti.
Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo otrok živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice in se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče.
Vsebinsko nadomestitev soglasja k vpisu v šolo predstavlja odločitev, s katero je sodišče uredilo sporno vprašanje izvrševanja roditeljske pravice med udeležencem.
Predlog za izdajo začasne odredbe je bil vložen že v času veljavnosti DZ, zato je pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe ogroženost otroka (161. člen DZ) in ne obstoj verjetnosti terjatve oziroma pogojev po določilu 272. člena ZIZ.
Okoliščina, da je nasprotna udeleženka hčer odpeljala v T., ne da bi se tožnik s tem strinjal, je lahko pomembna v postopku za odločitev o zaupanju hčere v varstvo in vzgojo enemu od staršev z vidika vpliva spremembe okolja na otroka, vpliva na ohranitev vezi z drugim staršem ipd., ter z vidika presoje starševskih sposobnosti, kar pa je predmet odločanja v drugem postopku, in le posredno v tej nepravdni zadevi.
Glede na oddaljenost T. od K. je pravilen zaključek sodišča, da tudi odločitev, komu bo deklica zaupana v varstvo in vzgojo, vpliva na to, kam bo hodila v osnovno šolo (ne glede na to, da vprašanje šolanja presega odločanje v okviru zaupanja v varstvo in vzgojo). Odločanje o vprašanjih skrbi za vsakodnevno življenje, varstvo in vzgojo otroka (v korist otroka je, glede na pravnomočno začasno odredbo, da o tem odloča mati), bi bilo v primeru drugačne odločitve onemogočeno. Med staršema soglasja ni, konflikt pa je velik, zato je o vprašanju šolanja odločilo sodišče v tem postopku in pravilno nadomestilo soglasje predlagatelja za vpis mld. A. A. v šolo v T.
nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - prenos podjetja samostojnega podjetnika (s. p.) na kapitalsko družbo - samostojni podjetnik kot dolžnik
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, vendar to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka. O odgovornosti fizične osebe za obveznost upnika je bilo namreč že odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Stališče o subsidiarni odgovornosti fizične osebe po 672. členu ZGD-1 zato v tej fazi postopka ne pride v poštev.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-2, 40/2.
odmera nagrade izvedencu - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - pregled s strani sodnega izvedenca - zahtevnost izvedenskega dela - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Preučitev sklepa sodišča in listin v sodnem spisu je vsebovana že v postavki študija spisa, zato izvedenec ne more dobiti nagrade za proučitev dokumentacije, ki je že v spisu, četudi jo je ponovno pridobil s strani tožnice. Ker izvedenec ne v mnenju in ne v stroškovniku ni določno opredelil, katero dokumentacijo je dodatno zbral in jo preučil, mu ne pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
Zelo kratek pogovor ne more predstavljati niti manj zahtevnega osebnega pregleda, zaradi česar izvedenec do nagrade za tak pregled ni upravičen.
Dolžina pisnega izdelka ne more biti edino merilo za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja, ampak je to predvsem obsežnost naloge, ki jo ima izvedenec.
Plačilo za pisno izdelavo (osnovnega) izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - fizično nasilje
Prav pa imajo vse tri pritožbe, ko vztrajajo, da vzgojnih prijemov obtoženca, ko je za umiritev obeh oškodovank občasno uporabil šibo tako, da jima je z njo bodisi zagrozil, občasno pa ju je z njo tudi udaril ali pa ju je udaril z roko po zadnjici, ni mogoče tako, kot neprepričljivo zaključuje prvo sodišče označiti kot take, ki so bili usmerjeni (le) v zaščito obeh oškodovank, da se ne bi poškodovali.
Strinjati pa se je očitki pritožb, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da ne le Zakon o prepovedi nasilja v družini (ZPND), temveč tudi obstoječa sodna praksa vztraja pri ničelni toleranci fizičnega kaznovanja mladoletnih oseb. Nobenega dvoma torej ni, da so bili vzgojni prijemi obtoženca z uporabo šibe in pri udarcih z roko neprimerni in strinjati se je s pritožbenimi očitki, da jih nikakor ni mogoče opravičevati z obtoženčevim namenom, da se oškodovanki ne bi poškodovali, saj za kaj takega, kot izhaja tudi iz njunih izpovedb, izpovedbe njune matere in tudi iz zaključkov izvedenca klinične psihologije I. N., ni bilo nobenih razumnih razlogov, saj sta deklici izstopali le po svoji živahnosti in bili navajeni tolerantnejših vzgojnih prijemov svoje matere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039192
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 22, 22/1, 28, 28/1, 28/2, 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - plačilo - sklenitev pogodbe - zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Pri protispisnosti gre za napako povsem tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, pač pa samo napačno prenese tisto, kar je zapisano na listini ali zapisniku v obrazložitev sodbe.
Pritožbeno sodišče poudarja, da se po tarifni št. 39 OT posvet in konferenca s stranko ter obvestilo stranki obračunava le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev.
vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - osebno stanje oškodovanca
Ne glede na to, da izvedenec M. navaja, da za premik diska na nivoju L5-S1 obstoji le 50% verjetnost, da je prometna nesreča sprožilni faktor, pa prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča kot nadaljnje okoliščine, ki verjetnost konkretnega obsega nastale škode pri tožnici povezujejo z nastankom škodnega dogodka preko 50%, veže na bistvo, da tožnica težav, kot jih ima sedaj, pred prometno nesrečo ni imela, da je tri dni po nezgodi navajala izrazito bolečnost ledvenega dela hrbtenice (priloga A4 spisovnega gradiva) in je tudi tekom poznejšega zdravljenja ves čas poudarjala težave v zvezi s tem. Tožnica je tako z mejnim pragom zadostne verjetnosti izkazala, da je konkretni obseg nastale škode (torej tudi težave zaradi protruzije diska) verjetna posledica škodnega dogodka (obseg škode je tako večji zaradi osebnega stanja tožnice, degenerativnih sprememb hrbtenice na nivoju L5-S1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039635
SPZ člen 66, 66/1, 66/2, 66/3. ZPP člen 187. OZ člen 132, 186, 186/1, 186/4.
premoženjska škoda - sanitarna sečnja - nerazdeljena solastnina - razpolaganje s solastnim deležem - zakupna pogodba - plodovi nepremičnega premoženja - idealni delež solastnika - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - protipravno ravnanje - obstoj vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - prospektivna analiza vzročnosti - retrospektivna analiza vzročnosti - zmanjšanje premoženja - prodaja lesa - solidarna odgovornost - subjektivna sprememba tožbe
Stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnici ob obstoju enakih okoliščin (obstoju odločb o sanitarni sečnji in nesodelovanja solastnikov pri kakršnemkoli dogovoru) nastala škoda tudi v primeru, če bi sanitarno sečnjo izvedel drug izvajalec, določen s strani ZGS, ni pravilno. Pooblastitev izvajalca s strani ZGS namreč sama po sebi ne pomeni, da bi tako določeni izvajalec sredstva, pridobljena s kupnino lesa, zadržal zase, zaradi česar tožnica ne bi prejela plodov svoje stvari (ustreznega deleža kupnine od posekanega lesa).
Za presojo vzročne zveze je pravilno uporabiti prospektivno analizo vzročnosti, ki omogoča sodobnejšo in doslednejšo utemeljitev ter razlago teorije o adekvatni vzročnosti. Prospektivna analiza vzročnosti je usmerjena v prihodnost in se ukvarja z vprašanjem, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, škode. Pri tem pristopu ne upoštevamo samo dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, temveč tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah.
Upoštevaje prospektivno teorijo vzročnosti je sklenitev protipravne zakupne pogodbe povečala verjetnost nastanka škode z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti. Dejanje tožencev (sklenitev zakupne pogodbe z družbo, s katero sta osebno in poslovno povezana) tako ne predstavlja zgolj nepomembnega naključnega ravnanja v toku dogodkov, temveč dejanje, ki je odločilno prispevalo k zmanjšanju tožničinega premoženja.
pobotanje terjatev - pogoji za pobot - pogoj vzajemnosti - tožba vložena v imenu upravnika - neplačilo najemnine - terjatev upravnika do etažnega lastnika - razmerja med etažnimi lastniki
Bistveno za odločitev je, da tožeča stranka niso najemodajalci, ampak je tožbo v svojem imenu vložil upravnik, ki zahteva, da toženec neplačano najemnino plača njemu in ne najemodajalcem. Če ima tožeča stranka terjatev do toženca, pa ima terjatev toženec do etažnih lastnikov in ne do tožeče stranke. Za pobot je bistven pogoj vzajemnost. 311. člen OZ namreč pravi, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Dolžnik mora torej imeti terjatev do upnika, kar pa v obravnavanem primeru ni izpolnjeno, saj je upravnik upravičen le do izterjave najemnin, ki pa jih mora izročiti etažnim lastnikom.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Poslovni razlog je podan med drugim tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedi med druge delavce. Organizacijska sprememba, kot je drugačna porazdelitev nalog, namreč predstavlja utemeljen (organizacijski) poslovni razlog.
nepopolna vloga - dopolnitev - zavrženje - jezik kazenskega postopka
Vloga namreč ni bila sestavljena v slovenskem jeziku, čeprav prvi odstavek 7. člena ZKP določa, da se tožbe, pritožbe in druge vloge, podajajo sodišču v slovenskem jeziku. Prav tako vloga ni bila podpisana, niti konkretizirana ali G. zoper osumljene zahteva preiskavo ali vlaga obtožbo. G. v vloženih pritožbah z dne 10. in 17. 8. 2020 sicer teh prvostopenjskih razlogov ne problematizira, zato ne more doseči pritožbenega uspeha s ponovnim opisovanjem dogodka, ki je bil predmet njegove kazenske ovadbe. Četudi bi v pritožbah G. podal popoln opis osumljencem očitanega kaznivega dejanja in izrecno navedel bodisi, da vlaga zahtevo za preiskavo bodisi obtožbo ter poskrbel, da bi ta akt obsegal vse z zakonom določene sestavine, še vedno ostaja neizpodbitno dejstvo, da svoje vloge z dne 11. 6. 2019 ni dopolnil v roku 15 dni, kot je to od njega zahtevalo sodišče prve stopnje. Zato se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do številnih prilog k pritožbam z dne 10. in 17. 8. 2020.