prepozna pritožba - vročanje po ZUP - fikcija vročitve - fikcija vročitve tek pritožbenega roka - začetek teka roka za vložitev pritožbe
V primeru vročitve pisanja s fikcijo po četrtem odstavku 87. člena ZUP je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti.
ZIUZEOP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 38/7, 99. ZDavP-2 člen 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - nepopolno dejansko stanje
FURS je navedeno odločitev sprejel izključno na podlagi izjave tožnika, da želi prejeto pomoč vrniti zaradi manjšega upada prihodkov od predvidenega. Ker torej organ pri odločanju ni presojal pogojev za vračilo prejete denarne pomoči, kot so ti določeni v drugem odstavku 37. člena ZIUZEOP, in je torej odločitev v celoti oprl le na izjavo stranke, materialno pravo v postopku ni bilo (pravilno) uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je kljub tožnikovemu odgovoru na poziv še vedno nejasna in pomanjkljiva, saj se glede na njeno vsebino in dopolnitev ne da ugotoviti, kaj je predmet spora. Ob takih okoliščinah pa sodišče tožbe ne more obravnavati.
Sodišče tožbe ne more obravnavati zato, ker ne more ugotoviti, ali bi tožnika v obravnavani zadevi moral zastopati zakoniti zastopnik, saj se zaradi nejasnosti v zvezi s predmetom spora ne da ugotoviti, ali tožnik v obravnavani zadevi razpolaga s svojim premoženjem.
šola - osnovna šola - pravica do šolanja - pravica do izobraževanja - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - začasna odredba
Glede na to, da tožnik sam navaja, da nima interesa za izdajo začasne odredbe ter da tožena stranka ne pogojuje več njegovega izobraževanja s testiranjem, je sodišče presodilo, da zatrjevana težko popravljiva škoda od 21. 2. 2022 tožniku ne nastaja (več).
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - odločba odpravljena v drugem postopku - po vložitvi tožbe odpravljena izpodbijana odločba upravnega organa - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in več ne posega v njen pravni položaj, tožeča stranka za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa.
ZPVPJN člen 2, 2/1(29), 35, 39a. ZUS-1 člen 19, 19/1.
javno naročanje - ustna obravnava - stranka z interesom - pravni interes
V obravnavani zadevi toženka ustne obravnave ni izvedla, ker je presodila, da lahko dejansko stanje v ustrezni meri ugotovi na podlagi odstopljene dokumentacije. Sodišče se s takšno presojo strinja, saj ne glede na tožbene navedbe o napačni ugotovitvi dejanskega stanja bistvena dejstva med strankama niso sporna. Glede na to, da naročnik ustne obravnave ni predlagal, je bila glede na zgoraj citirano določbo ZPVPJN odločitev o njeni izvedbi prepuščena toženki.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2. URS člen 14.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - pravni standard - načelo sorazmernosti - načelo enakosti
Razlaga 3. točke prvega odstavka 89. člena ZS, po kateri bi bilo vsako ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo izvedenca neredno delo in s tem razlog za razrešitev izvedenca, je tako v neskladju z ustavo. Ustavoskladna pa je razlaga, ki pri presoji upošteva težo storjene kršitve dolžne skrbnosti pri opravljanju izvedeniškega dela in izvedenčevo siceršnje delo. K takšni ustavoskladni razlagi zakona je zavezana tudi toženka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - pogoji za vračilo - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Za naložitev vračila izplačanih sredstev brezplačne pravne pomoči je ključna ugotovitev, da je upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, (vsaj deloma) uspel in da je dejansko pridobil premoženje oziroma dohodke, iz katerih lahko državi vrne izplačana sredstva brezplačne pravne pomoči, ki so doprinesla do njegovega uspeha v postopku.
zdravstvena dejavnost - javni razpis - arbitraža - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe
Tožena stranka napačno šteje kot izključevalni razlog po predmetnem javnem razpisu okoliščino, da tožeča stranka že izvaja program v obsegu 1,2 tima. To ne pomeni, da tožeča stranka zgolj iz tega razloga ne more biti uspešna na predmetnem javnem razpisu, pomeni namreč le, da je treba to okoliščino pri izbiri programov ustrezno ovrednotiti. Prednost pri izbiri imajo namreč tisti koncesionarji, ki še nimajo pogodbeno dogovorjenega programa v višini enega tima.
ZTuj-2 člen 69, 73, 73/2, 73/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - tujec, ki mora zapustiti državo - dovoljenje za zadržanje - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - dovolitev zadrževanja - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni utemeljila temeljne predpostavke za odločanje o dovolitvi zadrževanja po 73. členu ZTuj-2, to je, da so izpolnjeni pogoji za odstranitev tujca (tožnika) iz 69. člena ZTuj-2. Toženka namreč v sklepu ni navedla vseh relevantnih okoliščin tožnikovega primera in tudi ne za to pomembne zakonske podlage, zato s tega vidika sklepa ni mogoče preizkusiti. Toženka je to skušala sanirati z navedbami v upravnem sporu, vendar s tem po ustaljeni sodni praksi bistveno pomanjkljive obrazložitve upravnega akta ni mogoče nadomestiti.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - obstoj dokumenta - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Organ je zavezanec za posredovanje javne informacije le, kolikor s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, kolikor tako informacijo ima. Ni pa organ informacije dolžan na podlagi prošnje prosilca pridobivati pri drugih organih, ki s tako informacijo dejansko razpolagajo ali jo celo sam ustvariti.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stroški in nagrada odvetnika - aktivna legalizacija
Ker obstaja možnost, da bo tožnik (kljub zavrženju njegove tožbe in torej neuspehu v zadevi, za katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč) sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, moral državi vrniti, če se bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, navedeni v 43. ali 49. členu ZBPP, je sodišče tožniku, priznalo pravni interes za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da so bili stroški odvetniku priznani previsoko.
ZVis člen 61. Pravilnik o postopku za vpis in izbris iz razvida zasebnih visokošolskih učiteljev (1994) člen 3, 6.
visokošolska dejavnost - visokošolski učitelj - vpis v drug register - pogoji za vpis v register - exceptio illegalis
ZViS vsebuje določbe glede zasebnih visokošolskih učiteljev le v 61. členu. Tretji odstavek istega člena določa, da minister pristojen za visokošolstvo predpiše postopke vpisa in izbrisa iz registra. Zadnji odstavek določa obseg pooblastila Ministrstu, ki lahko s podzakonskim predpisom ureja samo postopek vpisa in izbrisa iz razvida zasebnih visokošolskih učiteljev, ne more pa določiti dodatnih pogojev za izbris iz registra, ki niso vsaj okvirno določeni že v zakonu. Glede na takšno zakonsko pooblastilo pa ministrstvo ni imelo zakonske podlage za določitev dodatnih pogojev v Pravilniku o postopku za vpis in izbris iz razvida zasebnih visokošolskih učiteljev, ki jih mora oseba izpolnjevati, da se je ne izbriše iz razvida. Ker temelji izpodbijana odločba na nezakonitem podzakonskem aktu, jo je sodišče moralo odpraviti.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - neizbira kandidata - strokovna usposobljenost kandidata - diskrecijska pravica - načelo enakosti - obvestilo - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje
Po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni podlage, da sodišče izpodbijano obvestilo vsebinsko obravnava kot enoten akt, ki glede na ustaljeno sodno prakso predstavlja akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Glede obvestila o neizbiri, glede katerega po 36. členu ZZ ni predvideno samostojno pravno varstvo, za kar gre v obravnavani zadevi, se je sodna praksa že izrekla, da to ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Tako iz sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 63/2018 z dne 18. 4. 2018 med drugim izhaja tudi to, da ureditvi v ZZ in ZUJIK ne predvidevata sodnega varstva zoper odločitev o neizbiri. Kot edini akt, ki ga je mogoče izpodbijati pred sodiščem, je glede na stališče iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS v prvem odstavku 36. člena ZZ določeno obvestilo o izbiri, pri čemer neizbrani kandidat lahko uveljavlja sodno varstvo le v omejenem obsegu, to je glede bistvenih postopkovnih kršitev ali neizpolnjevanja pogojev na strani izbranega kandidata, kar pa ni obravnavani primer.
Tožnik ima prav, da bi lahko v primeru, kot je obravnavani, ogled tožnikovih stanovanjskih razmer pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, tj. kakšne so dejansko tožnikove bivanjske razmere, ko na eni strani tožnik zatrjuje, da bo v kratkem (oziroma je) brez bivalnih prostorov, na drugi strani pa toženka meni, da tožnik živi pri prijateljih in na tej podlagi oceni tožnikove stanovanjske razmere ter dodeli temu merilu ustrezno število točk.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - odvzem živali - ugriz psa - usmrtitev živali - stranka - stranski intervenient - zavrženje tožbe - pravni interes - spor polne jurisdikcije
Po 3. točki prvega odstavka 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo zavrne s sklepom, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Zato je sodišče tožbo druge tožnice na navedeni pravni podlagi zavrglo.
Glede na povedano, si tožnik s predlagano odpravo oziroma spremembo izpodbijane odločbe tudi v sporu polne jurisdikcije ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje (usmrtitev psičke A.), ki ga tožnik z odpravo izpodbijane odločbe ne more spremeniti, kar pomeni, da odprava izpodbijane odločbe ne bi imela (več) želenega učinka, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. Zato v tem primeru pride lahko v poštev le ugotovitvena tožba po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki pa kot rečeno, ni bila vložena. Do odločitve sodišča prve stopnje pa tožnik tudi ni spremenil (ali dopolnil) tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanega akta oziroma tožbenega zahtevka za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni spremenil v ugotovitveno tožbo. Sodišče pa v tožbi postavljene tožbene predloge na odpravo oziroma spremembo izpodbijanega akta samo ni dolžno obravnavati kot ugotovitvene tožbe.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 30, 30/5.
odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Da bi obveznosti DROE do prevzema odpadne embalaže lahko postale upravne zadeve, bi moral ZVO-1 določiti, da o teh obveznostih po uradni dolžnosti ali na vlogo stranke odloči določen pristojni organ in jih naloži z upravno odločbo (v skladu z načelom zakonitosti delovanja uprave po 120. in 153. členu Ustave Republike Slovenije). Če bi bila taka upravna odločba izdana in bi v izreku nalagala obveznost konkretnega subjekta (tožnika), da prevzame odpadno embalažo, bi se lahko tudi prisilno izvršila. Objava deležev prevzemanja odpadne embalaže z izpodbijanim sklepom pa po oceni sodišča take vsebine nima. Z njim se namreč ne določa obveznost konkretnega subjekta za prevzem odpadne embalaže, saj toženka o tem niti po ZVO-1 niti po Uredbi o embalaži in odpadni embalaži ne more odločiti. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, niti iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, zato so tožnikovi ugovori v smislu poseganja v njegov pravni položaj z izdajo izpodbijanega sklepa neutemeljeni.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - solastniki - neizbrani ponudnik
Solastnici prodajanih kmetijskih zemljišč sta ponudbo sprejeli vsaka na svojem obrazcu, za vse nepremičnine na ponudbi za skupno ceno in sta vsaka svoj obrazec podpisali, v opombo pa zapisali, da kot kupki nastopata skupaj. Sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, ki sta na podlagi podatkov izjave o sprejemu ponudbe obe ponudnici obravnavala kot kupovalki, kot solastnici v prodajo ponujenih zemljišč in upoštevali tudi v opombah navedeni podatek, da kot kupki nastopata skupaj, vsaka do deleža 1/2 ter sta izpolnili tudi nadaljnji pogoj, da sta znesek deponirali pri notarki.
Obe izjavi sta izpolnjeni na obrazcu in iz vsake izjave jasno izhajajo podatki o sprejemniku ponudbe, navedena so zemljišča, ki se prodajajo, skupna cena in predkupno upravičenje (kot solastnik). Ker je obema izjavama dodana še opomba, pa sodišče ugotavlja, da navedena opomba, v katere pristnost (pravo voljo) sodišče ne dvomi, toliko bolj ker njeno vsebino (da gre za skupno ponudbo obeh sprejemnic ponudbe) potrjuje tudi podatek o deponiranju zneska kupnine, predstavlja sestavni del izjave in jo pojasnjuje.
zaposlovanje - delo na črno - preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - kratkotrajno delo - izjema - zakonski pogoji - dokazno breme
Kratkotrajno delo je izjema, izjeme pa je že v načelu treba razlagati restriktivno. To pomeni, da morajo biti, če naj se določeno delo obravnava kot takšna izjema, v zvezi z njim izpolnjeni vsi predpisani pogoji, dokazno breme o tem pa je primarno na stranki postopka in ne na organu, kot zmotno menita tožnika.
Tožena stranka je odločitev, da se tožnik pogojno ne odpusti s prestajanja kazni zapora, sprejela ob uporabi prostega preudarka, kar pomeni, da mora v obrazložitvi poleg podatkov iz prvega odstavka 214. člena ZUP navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločila, in kako je uporabila obseg in namen prostega preudarka.
Odločitev tožene stranke ni prestala t.i. testa očitne (ne)razumnosti prezkusa uporabe kriterijev iz petega odstavka 88. člena KZ-1.