Držijo revizijske navedbe tožnice, da do škode ne bi prišlo, če toženec ne bi dobavil okužene koruze, vendar pa bi tožnica nastanek škode lahko preprečila, če bi v kateri koli fazi proizvodnje opravila zahtevane kontrole na nedovoljene snovi v dopolnilnih krmnih mešanicah oziroma krmi, med drugim tudi na aflatoksin B1. Za varnost krme v skladu z zakonodajo pa je odgovoren proizvajalec krme. Zato je bila vzročna zveza med ravnanjem toženca kot pridelovalcem koruze in nastalo posredno škodo pretrgana z nedopustnim oziroma neskrbnim ravnanjem tožnice oziroma njene pravne prednice in je tožnica v prvi vrsti v celoti sama odgovorna zanjo.
Tako kot je vprašanje vzročne zveze v sklepni fazi vprašanje pravnovrednotne pripisljivosti, velja enako glede vprašanja pretrganja vzročne zveze. Pravna presoja tožničine opustitve v luči standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka zato utemeljuje sklep o pretrganju vzročne zveze, zaradi česar je breme posredne škode v pravni sferi tožeče stranke. Ob navedenem pa je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ravnanje toženca, ki je sicer res prodal okuženo koruzo, v obravnavanem primeru za povrnitev refleksne škode ni odločilnega pomena. Ob navedenem pa je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ravnanje toženca, ki je sicer res prodal okuženo koruzo, v obravnavanem primeru za povrnitev refleksne škode ni odločilnega pomena.