postopek za zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - vsebina predloga - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - redno vzdrževanje stvari - redno upravljanje nepremičnine - sanacija objekta - nujno popravilo strehe
V predlogu za zavarovanje dokazov je treba navesti dejstva v zvezi z že postavljenim zahtevkom oz. predlogom (dokazna tema mora biti povezana z zahtevkom oz. predlogom).
postopek za zavarovanje dokazov - samostojni dokazni postopek z izvedencem - stranska intervencija - stranski intervenient - dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes - ugoditev predlogu
Sodišče prve stopnje je ob odločanju o predlogu obrazložilo, da je predpostavka za stransko intervencijo po prvem odstavku 199. člena ZPP poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju tako, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Ta interes mora intervenient obrazložiti in z verjetnostjo izkazati, tega pa pritožnik po oceni sodišča ni zmogel.
ZD člen 163, 216. ZZK-1 člen 46, 46/1, 200. ZPP člen 328, 332.
popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna ali računska pomota - sklep o dedovanju - nedoločnost in nejasnost izreka - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpis
Če je vsebina sklepa nejasna do te mere, da onemogoča njegov nedvoumen prenos v zemljiško knjigo, ne more iti za očitno napako v smislu določb o popravnem sklepu, temveč za vprašanje vsebinske pravilnosti ali jasnosti sklepa o dedovanju, ki presega okvir instituta poprave očitnih pomot.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - stvarna služnost pešpoti - ureditveni načrt - parkirna mesta - urbanizem - izvedensko mnenje - dejanska raba - pločnik - komunalni objekt
Iz zunanje ureditve zemljišča izhaja, da je služilo potrebam stavbe, ne pa potrebam splošne javnosti. Takšna redna raba zemljišča je kazalnik njegove dejanske namembnosti za redno rabo stavbe. Tega ne spremeni okoliščina, da je ta del zemljišča za parkiranje ali pešhojo uporabljal tudi kdorkoli drug. Pomembna je redna raba zemljišča, ne postranska. Nasprotna udeleženka tudi ni zatrjevala, da bi kakorkoli gospodarila s tem delom zemljišča. Ker pločnik nikoli ni bil urejen oziroma zgrajen, gre za neupoštevano urbanistično spremembo izvornega stanja.
Ker pločnik kot komunalni objekt ni bil zgrajen oziroma ker ta del zemljišča ni nikoli postal javna infrastruktura, tudi ni mogel biti predmet lastninjenja občine po 76. členu ZGJS. Ker lastninjenja po omenjenem določilu ZGJS v letu 1993 iz navedenega razloga ni moglo biti, se je tudi ta del parcele olastninil z ZLNDL z dnem 25. 7. 1997, tako kot to ugotovlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Izpodbijana odločitev je zato v tem delu pravilna.
V skladu s 197. členom OZ, ima pravico zahtevati povračilo, kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti. Poudarek je, torej na tem, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo.
prodajna pogodba - poslovni delež - stranski intervenient - slamnati mož - simuliran pravni posel - dogovor - fiduciarni posel - načelo venire contra factum proprium - zloraba pravic - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - notarski zapis - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna zaveza, da bo sklenjena pogodba
Sklepanje posla s "slamnatim možem" ne gre povsem enačiti z navideznim, simuliranim pravnim poslom. Tako starejša kot tudi novejša literatura jasno razlikujeta med obema vrstama pravnih poslov. Posel s slamnatim možem teorija enotno razume kot načeloma veljaven, in sicer celo, če pogodbena stranka ve, da "slamnati mož" sklepa pravni posel zgolj zato, da bo učinke tega pravnega posla prenesel na tretjo osebo. Takšen pravni posel ni navidezen in ni neveljaven. Gre zgolj za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu sicer ni izrecno urejena. Ni pa nedovoljena, kar priznava tudi sodna praksa (odločba VS RS III Ips 427/2003). Del teorije sicer opredeljuje pogodbo s slamnatim možem kot relativno subjektivno obliko simulacije, kjer denimo resnični kupec stvari, ki je predmet prodaje, ne sme kupiti. A opozarja se, da se morajo pri tej vrsti simulacije vsi udeleženci dogovoriti, da pogodba učinkuje v razmerju do prikritega pogodbenika, ne pa v razmerju do slamnatega moža.
skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - načelo realne subrogacije - povečana vrednost nepremičnine
Pritožba pravilno opozarja, da ne prihaja do celotnega prekrivanja stvarnopravnega zahtevka glede ugotovitve polovičnega deleža na nepremičninah kot skupnega premoženja, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo in ni predmet pritožbenega preizkusa, ter dajatvenega zahtevka glede skupnih vlaganj v posebno premoženje toženca, kot je sicer napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pritožbeno neizpodbijanih odločilnih dejstev, da se je vrednost nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v hišo povečala za 19.100,00 EUR po stanju leta 1998, ko je razpadla življenjska skupnost (12. točka obrazložitve). Ta vlaganja v hišo so bila opravljena tako v skupno premoženje (polovični delež na nepremičnini, kupljen od brata toženca), kot tudi v toženčevo posebno premoženje (polovični delež na nepremičnini, pridobljen na podlagi dedovanja). Del vlaganj, ki se nanaša na posebno toženčevo premoženje, utemeljuje ločeno obravnavo.
spor majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - poslovni prostor - presoja sklepčnosti - razdelilnik stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - neprerekana dejstva - kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi za razveljavitev sodbe
Res je, da v razdelilnikih stroškov, ki jih je tožnica povzela v dopolnitev tožbe, ključi delitve niso zapisani, so pa jasno razvidni iz razdelilnikov stroškov, ki so dopolnitvi tožbi priloženi in na katere se tožnica v dopolnitvi tožbe tudi sklicuje. Ti pa tožencu, ki je zahtevku po višini ugovarjal le s trditvijo, da se bo o njej določneje izjasnil, ko bo ta s strani upnika ustrezno konkretizirana, brez dvoma tudi omogočajo, da se do ključev delitve vsebinsko opredeli. Zahteva sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za sklepčnost tožbe še primeroma za en razdelilnik ali po posameznih vrstah stroškov pojasniti, katere kriterije delitve je upoštevala, je pretirana.
začasne odredbe za varstvo koristi otrok - začasna ureditev stikov - bivanje v tujini - premestitev na delo v drug kraj - začasna premestitev delavca - selitev v tujino - obseg stikov - okoliščine konkretnega primera
Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1).
Neurejena situacija glede bivanja, varstva, vzgoje in izobraževanja deklic v tujini je za deklice gotovo škodljiva. Zato je treba zagotoviti pogoje, da bo mati zanje navedeno lahko uredila.
V obravnavanem primeru gre za netipično družino, katere selitve so stalnica zaradi specifične zaposlitve staršev, ki tudi ni zagotavljala, da se družina seli skupaj. Trenutno živijo daleč narazen. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vse okoliščine, ki so pripeljale do situacije, ko je potrebna odločitev sodišča, da bodo stiki kljub temu stekli v večjem obsegu.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - nepredvidljivost - prostorska zasedenost - posebni varovalni ukrepi - izvedensko mnenje
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada.
varstvo in vzgoja otroka - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki otroka s staršem - korist mladoletnega otroka - stiki med počitnicami - obveznost preživljanja otrok - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - odmera preživnine
Zmotno je stališče nasprotnega udeleženca, da skupno starševstvo ni možno le, ko je med staršema zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko eden od staršev zanemarja ali zlorablja otroka. Sodišče prve stopnje je predvsem na osnovi izvedeniškega mnenja zanesljivo ugotovilo, da pogojev za skupno starševstvo (trenutno) ni. Sodelovanje med staršema je znatno oteženo.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da stiki vsako nedeljo pomenijo oviro, da starša in otroka enakomerno preživita čas tudi ob koncu tedna, ko je več prostega časa. Hkrati tudi ni nobene ovire za to, da starša ne bi tudi v času poletnih počitnic z otrokoma preživela enakovrednega časa.
Pritožbena navedba, koliko je po podatkih Ministrstva za delo in družino z dne 24. 12. 2024 znašala povprečna preživnina glede na starost upravičenca 6 do 14 let, za odločitev ni relevantna, saj sodišče preživnino določi na podlagi potreb konkretnega upravičenca in zmožnosti konkretnega zavezanca.
ZIZ člen 226, 226/3, 226/4. DZ člen 161. ZPP člen 328, 328/1.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev starševske skrbi - postavitev otroka pod skrbništvo - neizpolnitev naložene obveznosti - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - področje izobraževanja - obveznost izobraževanja - osnovna šola - zasebna šola - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - selitev v tujino - popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - poprava imena stranke
Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno za otroke, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na to, kje se dejansko nahajajo, če so v starosti obveznega šolanja.
ZPP člen 29. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-a(5), 7, 7/1. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3, 3/1, 3/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - ugovor krajevne pristojnosti - navezna okoliščina najožje koneksnosti - otrokovo običajno prebivališče
Pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o varstvu in vzgoji ter stikov mladoletnega otroka s staršema je prvo sodišče pravilo utemeljilo na prvem odstavku 7. člena Uredbe IIb, ki veže pristojnost na otrokovo običajno prebivališče v trenutku, ko je sodišče začelo postopek. Tudi pristojnost za preživninske zahtevke je pravilno oprlo na Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, ki v točki b prvega odstavka 3. člena ureja splošno sodno pristojnost, in sicer določa pristojnost sodišča, kjer ima upravičenec običajno prebivališče. Osrednja navezna okoliščina za določitev pristojnosti je torej otrokovo običajno prebivališče.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090608
DZ člen 161.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - izdaja začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba ureditve stikov - način izvajanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - telefonski stiki z otrokom - začasna ukinitev stikov - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiska otroka - družinsko nasilje - alkohol - hiter postopek - omejitev dokazovanja - pravica do izjave - absolutnost pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje udeležencev v postopku
Mnenje CSD je strokovni dokaz, ki ima v družinskih postopkih posebno težo. Ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj; izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. V postopku izdaje začasne odredbe (lahko) nadomešča izvedensko mnenje s področja psihološke stroke, saj bi njegovo pridobivanje terjalo preveč časa. Treba je upoštevati, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in sumaren; namenjen je preprečitvi nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, v njem pa sodišče odloča na podlagi standarda verjetno izkazane ogroženosti.
Postopek izdaje začasne odredbe je hiter in sumaren. Sodišče lahko odloči tudi brez izvedbe vseh dokazov, ki bi bili sicer potrebni; torej tudi brez zaslišanja staršev, če je to nujno zaradi zaščite otrok. V postopkih, kjer je treba hitro zaščititi pravice, je dopustno, da sodišče ne izvede vseh dokazov; pravica do izjave namreč ni absolutna. Prav hitrost postopka je tista, ki v obravnavani zadevi upravičuje omejitve dokazovanja. Tudi sodna praksa potrjuje, da zaslišanje udeležencev ni obvezno.
ZLNDL člen 5. ZPP člen 2, 2/1. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 3, 5, 5/1, 5/2, 36.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje po ZLNDL - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - družbena lastnina - pravica uporabe - pravica razpolaganja - skupni del stavbe v etažni lastnini - del stavbe - posebni skupni del - posamezni del - poslovni prostor - oddaja nepremičnine v najem - načelo dispozitivnosti
V obravnavani zadevi gre za način dejanskega etažiranja, brez formalnega pravnega akta. Pravna prednica tožnice je financirala izgradnjo večstanovanjske stavbe in s tem na posameznih delih stavbe, ki je bila v družbeni lastnini, pridobila pravico razpolaganja. Kot investitor, s pravico razpolaganja in uporabe na stavbi, je lahko enostransko določila, da bo sporni prostor zadržala in uporabljala za drugačen namen od načrtovanega. Pravna prednica tožnice je torej enostransko spremenila načrtovani skupni del stavbe v posamezni del (v samostojno funkcionalno celoto) in na njem obdržala pravico uporabe - to je storila konkludentno, s tem, ko je poslovni prostor obdržala v posesti in ga oddajala v najem.
ZIZ člen 226, 227, 268, 272, 273. ZPP člen 2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasno zadržanje - učinkovanje pogodbe - učinek sklepa o začasni odredbi - vezanost na zahtevek - dodatno zavarovanje
Sklep o zavarovanju ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Pritožnika pravilno opozarjata, da je sestavni del sklepa o izvršbi za izterjavo nedenarne terjatve po 227. in 226. členu ZIZ tudi izrek denarne kazni za primer kršitve naloženega ravnanja, vendar ob tem zanemarita dvoje: 1. da sta sama predlagala izdajo dveh začasnih odredb in da sta le v zvezi z drugo, po vsebini prepovedno začasno odredbo (ki je bila zavrnjena), kot sredstvo zavarovanja predlagala denarno kazen; in 2. da pri zavarovanju z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe izrek denarne kazni že po naravi stvari ni potreben, saj zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.
stiki otroka s staršem - omejitev pravice do stikov - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - odvzem starševske skrbi - ogroženost otroka - namestitev otroka k drugi osebi - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa - otrokova želja - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje
Ob ugotovitvi izvedencev o tem, da deklica glede na svojo starost in zrelost še ni sposobna dojeti pomena očetovega ravnanja in posledične povezave z izgubo matere, ni na mestu pritožbeno zavzemanje za pridobivanje otrokovega mnenja glede osebnih stikov. Sodišče mora pri odločitvi kot osrednje vodilo upoštevati otrokovo korist in želja otroka nima absolutne teže.
Sodišče je preživnino za mld. A. A. določilo po podatkih v času odločanja, po ugotovitvi njenih potreb in ob upoštevanju izpovedi nasprotnega udeleženca o plačilu za delo na prestajanju zaporne kazni ter njegovega materialnega statusa. Nasprotni udeleženec ni pojasnil vzroka, da ne bi mogel pridobivati dohodka. Pritožnik je (so)lastnik stanovanjske hiše, ki mu omogoča pridobivanje dohodka z oddajo v najem, kar glede na splošno znane cene na nepremičninskem trgu prav tako zadostuje za plačilo v sklepu določene preživnine. Prepoved odtujitve in obremenitve na sklenitev najemnega razmerja ne vpliva.
ZPP člen 262, 281, 282, 282/5. OZ člen 64, 65, 435.
sodba na podlagi stanja spisa - prodajna pogodba - neizpolnitev pogodbe - vračilo kupnine - vračilo dvojne are - neudeležba stranke na naroku - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - pravilno vročanje - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Pravica do izjave, ki vključuje pravico do sodelovanja v postopku in do kontradiktornosti, je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženki je bila zagotovljena s pravilnim vročanjem vseh sodnih pisanj in vabil ter z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave (281. in 282. člen), ki jo je ob izpolnjenem pogoju pravilne vročitve mogoče opraviti v odsotnosti stranke. Stranke, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, namreč ni mogoče prisiliti k izpovedbi (262. člen ZPP). Posledica nesodelovanja stranke na naroku pa je tudi v tem, da se ne more sklicevati na kršitev pravice do izjave zaradi opustitve njenega zaslišanja.
postopek za varstvo koristi otroka - ukinitev plačevanja preživnine - polnoleten otrok - nepopoln predlog - zavrženje nedopolnjenega predloga - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - Center za socialno delo (CSD) - mediacija - pravila nepravdnega postopka
Namen določbe 203. člena DZ je starše opozoriti na varstvo koristi otroka, jih spodbuditi k sporazumni ureditvi in seznaniti z mediacijo. Uvrstitev tovrstnih postopkov med postopke za varstvo koristi otroka je treba razlagati v smislu same kvalifikacije postopka in uporabe posebnih pravil nepravdnega postopka (npr. hitrost, preiskovalno načelo...), ne pa kot avtomatično širitev obveznosti iz 203. člena DZ, ki je po svoji dikciji vezana na starša kot predlagatelja v razmerjih glede mladoletnega otroka. Določba 93. člena ZNP-1 ne ustvarja samostojne obveznosti predhodnega svetovanja; ta je urejena specialno v 203. členu DZ in je strukturno vezana na vlogo staršev v razmerjih glede mladoletnih otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090950
OZ člen 240, 633, 639, 639/2, 640. ZVPot člen 37a, 37c, 38. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - podjemna pogodba - dejanska izvedba storitve - stvarna napaka - izvršitev dela - izpolnitev pogodbe (odprava napake) - reklamacija - znižanje plačila - pravica do znižanja plačila - ugovor nasprotne pravice - negativne posledice - manjvrednost del - kršitev razpravnega načela - prekoračitev tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da montaža tende na streho predstavlja napako v izvršenem poslu. Pravdni stranki sta se dogovorili za montažo na steno; po ogledu in izmerah komercialista in s strani toženke podanih podatkov je bila predlagana tenda z montažo na steno. Da bi bil med strankama dogovorjen določen način montaže na steno, tožnica ni trdila. Med pravdnima strankama je bila dogovorjena le montaža na steno. Način/vrsta montaže na steno ni bil poseben predmet dogovora. Res je bila po poskusu montaže na steno dogovorjena montaža te iste tende na streho. Vendar pa je to toženka sprejela na podlagi informacij tožnice, ki niso bile strokovno ustrezne oz. pravilne. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila montaža na steno - ne glede na odstopanje posredovanih podatkov - izvedljiva.