Vrhovno sodišče RS je v zvezi z revizijsko navedbo o upoštevanju dnevnega počitka kot "enovite pravice" obrazložilo, da odškodnina za škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od vrste in obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predmet obravnavanega spora premoženjska škoda, pri čemer pritožba zmotno vztraja, da je tožnik upravičen do odškodnine za premoženjsko škodo za vseh 11 ur dnevno, ne pa le za toliko ur, za kolikor je bil vsakokratni dnevni počitek zaradi opravljanja dela krajši od 11 ur.
Vročilnica je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
S takšnim, z ničemer podkrepljenim opozorilom, pa pritožnica ni zadostila zahtevi po razumljivosti obtožnega predloga do te mere, da bi bil ta skladen z določbo prvega odstavka 434. člena ZKP. Posledično je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom, dosledno sledeč določbi tretjega odstavka 76. člena ZKP, izpostavljeni obtožni predlog zavrglo ter sprejeto odločitev ustrezno obrazložilo.
ZVKSES člen 18, 19, 19/2, 19/3, 19/3-6, 20, 20/5, 25, 25/4. OZ člen 478, 638, 639.
prodaja stanovanja - jamčevanje za stvarne napake - pravice potrošnika
Zmotna je razlaga sodišča prve stopnje glede pravice tožnice do odstopa od pogodbe. Pojasniti je, da peti odstavek 20. člena ZVKSES kupcu nudi takojšnje odstopno upravičenje (brez predhodnega grajanja napak) v primeru, ko ima nepremičnina takšno napako, ki znatno ovira njeno normalno uporabo.
Zgolj kratek zaključek, da je sodišče sprejelo trditve, dokazne predloge in natančno argumentacijo tožene stranke v njenih vlogah, s katero je argumentirala zakaj tožbeni zahtevek ni utemeljen, zaradi česar ni podan temelj tožbenega zahtevka, ne dosega minimalne zahteve po obrazloženosti sodbe. Sodišče prve stopnje namreč trditev tožnika v sodbi sploh ni povzelo, posledično pa do njih tudi ni zavzelo nobenega stališča, zato ostaja odprto vprašanje ali se je z njimi sploh seznanilo. Končno sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo razlogov, zakaj je sprejelo trditve tožene stranke.
prevzem dolga - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - Republika Slovenija
Določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR je materialnopravne narave. Tudi upnik je upravičenec do „škode“ (neplačane terjatve) po določbah ZOKIPOSR, ne le izbrisani družbenik. Kako upravičenec, izbrisani družbenik ali upnik, procesno uveljavlja pravico do povračila svoje škode na podlagi ZOKIPOSR, pa določata 7. in 8. člen zakona.
rok za plačilo predujma - podaljšanje roka za plačilo predujma - prepozen predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma
Rok, ki ga določi sodišče, se na predlog prizadete osebe (v obravnavani zadevi torej na predlog upnika, ki mu je bilo naloženo plačilo predujma) lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi, vendar pa se mora podaljšanje roka predlagati, preden se rok izteče (drugi in tretji odstavek 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ker je v obravnavani zadevi upnik podaljšanje roka predlagal po izteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno s citirano določbo, ko je upnikov prepozni predlog za podaljšanje roka zavrglo.
Pritožba ima sicer prav, ko opozarja na sodno prakso, ki dopušča ustno ali konkludentno sklenjeno najemno pogodbo, a vendar je za takšno sklenitev pomembno, da je bil dosežen sporazum o bistvenih sestavinah najemne pogodbe. Ena teh je tudi najemnina. Vsekakor je možen dogovor, da se bo najemnina pobotala z vlaganji, ki jih bo opravil najemnik v stanovanju oz. stanovanjski hiši, seveda pa morajo biti ta vlaganja konkretizirana oz. vsaj določljiva ob sklenitvi najemne pogodbe. Dejstvo, da je nekdo vlagal v nepremičnino in se kasneje skliceval, da ta vlaganja predstavljajo plačilo najemnine, ne predstavljajo dogovora o najemnini.
začasna nezmožnost za delo - odločba imenovanega zdravnika - poškodba pri delu - zaključeno zdravljenje - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke
V okoliščinah obravnavanega primera je bila brezposelnemu tožniku priznana začasna nezmožnost za delo do 11. 10. 2019, ker si je kot pogodbeni rezervist pri počepu maja 2017, ko je bil zavarovan po šifri 050 po 18. členu ZZVZZ za poškodbo pri delu, poškodoval desno koleno. Ker je zdravljenje desnega kolena po artroskopskem posegu 4. 4. 2019 zagotovo zaključeno, več ni dejanske niti pravne podlage za podaljševanje bolniškega staleža zaradi poškodbe pri delu po 12. 10. 2019.
oglaševanje - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - reklamni pano - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - protipravno ravnanje - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja - vznemirjanje lastninske pravice
SPZ v 99. členu predvideva tožbo, v kateri je varovan lastnik pred omejevanjem njegove pravice (negatorna tožba). Njegova pravica je stvarnopravna oziroma absolutna. Toženec se brani z obligacijsko pravico oziroma pogodbo, katero je sklenil z lastnikom panojev. Vendar spregleda, da je tožeča stranka temu lastniku pogodbo odpovedala in torej tožena stranka ve, da trži in zaračunava oglasni prostor na zemljišču tožnika proti njegovi volji in dovoljenju. Zato je pritrditi sodišču prve stopnje, da takšno ravnanje pomeni vznemirjanje po 99. členu SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00059179
ZPP člen 224, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 198.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravica do izjave - hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine - izpraznitev stanovanja
Vročevalec na vročilnici ni zaznamoval, da bi bilo s predalčnikom karkoli narobe oziroma da bi bil ta neuporaben. Ker je vročilnica javna listina, se šteje, da so dejstva, ki so v njej navedena, resnična (224. člen ZPP). Toženec je tisti, ki mora trditi in dokazati, da je bila vročitev napačno opravljena. S trditvami o tem, da je s ključem mogoče odpreti več predalčnikov, pa pravilnosti vročitve toženec ne more izpodbiti. Toženec je namreč tisti, ki je dolžan zagotoviti ustreznost predalčnika, kar vključuje tudi to, da mora biti njegova vsebina dostopna samo njemu. Toženec pa je glede na lastne trditve ravnal neskrbno in kljub vedenju o zatrjevani možnosti, da nekdo razpolaga s ključem, ki odpira tudi njegov predalčnik, ni poskrbel, da nekdo drug ne more dostopati do vsebine njegovega predalčnika. Zato se na pomanjkljivosti predalčnika ne more uspešno sklicevati.
denarna kazen za zagovornika - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - pravica do učinkovite obrambe
Sam odhod zagovornika iz sodne dvorane, ker obtožencu ni moč soditi v njegovi nenavzočnosti, kar je sodišču pojasnil že v pisni vlogi, ne da bi počakal na sodničino oceno, ali so podani pogoji za opravo naroka za glavno obravnavo, ob dejstvu, da je pojasnil tudi, da je ob isti uri vabljen še v drugi kazenski zadevi, nikakor ne predstavlja takšnega posega v delo sodišča, ki bi pomenilo motenje reda na glavni obravnavi v skladu z določbo 302. člena ZKP.
vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - pravica do volila - izpolnitev volila - obrestni del tožbenega zahtevka - izračun zamudnih obresti - nasprotje med izrekom in razlogi
Pravdne stranke so vezane na vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju glede pravice tožnikov do volila. Izpolnitev volila pa je vedno mogoče zahtevati le v posebni pravdi in ne že v zapuščinskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00059843
URS člen 15, 15/3, 22, 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 178. ZDU-1 člen 17, 17/5.
preklic izjave - preklic neresnične izjave - žaljivost izjave - članek v medijih - objava na spletni strani - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - protipravnost posega - svoboda izražanja - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - absolutno javna oseba - kritika javne osebe - sekretar - funkcionar v državnem organu - (ne)resničnost izjave - zavrnitev dokaznega predloga - nerelevantna dejstva - vnaprejšnja dokazna ocena
Sporne izjave so po vsebini vrednostne sodbe, v okviru katerih je toženec kritiziral delo tožnika kot državnega sekretarja za nacionalno varnost. Tožnik je moral računati s tem, da je zaradi svojega položaja na očeh javnosti. Kritiki je bil izpostavljen kot funkcionar. Pri tehtanju pravic v koliziji je namreč odločilen tožnikov položaj v času, iz katerega izvira očitek o zlorabi represivnih organov (ko je opravljal funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade), ne položaj (javnega uslužbenca) v času podaje spornih izjav. Okoliščina, da se ni izpostavljal v javnosti, nima vpliva na njegov status javne osebnosti. Kot oseba javnega življenja (pri čemer ni odločilno, ali je tožnika šteti za absolutno ali relativno javno osebo) oziroma oseba s pomembno družbeno močjo je moral tožnik v primerjavi z običajnimi posamezniki (zasebniki) trpeti širše meje dopustne kritike v zvezi s svojim delom (metodami dela). Meje svobode izražanja so v tem primeru širše. Sporne izjave so bile usmerjene v kritiko ravnanja oškodovanca v funkciji državnega sekretarja za nacionalno varnost (ad rem), njihov namen ni bil v osebnem ponižanju in osramotitvi oškodovanca (ad personam).
Sporne izjave, kot jih razume povprečen bralec, sicer vsebujejo žaljivo sporočilo (očitek o zlorabi, torej o moralno spornem ravnanju, je objektivno žaljiv), kar pa še ne zadošča za zaključek, da je toženec presegel meje sprejemljive kritike. Za oceno o protipravnosti oziroma nedopustnosti posega v tožnikovo osebnostno sfero je odločilna presoja, ali je za sporne izjave, ki so prepoznane kot žaljive vrednostne sodbe, obstajala zadostna dejanska podlaga. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali je tožnik dejansko vplival na direktorje SOVE, OVS in NPU (objektivna resničnost), temveč zgolj, ali je bil toženec o tem prepričan (subjektivna resničnost) in ali je njegovo prepričanje temeljilo na zadostni dejanski podlagi.
ZIZ člen 29.b, 29.b/5.. ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 11/6.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodne takse
Stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, je po zakonu oproščena plačila sodnih taks v tem istem postopku in ji ni treba posebej zaprošati za taksno oprostitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060269
KZ-1 člen 20, 48.a, 48.a/1, 49, 49/2, 45.a, 50, 50-2, 51, 308, 308/3, 308/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kazenska sankcija - odmera kazni - namen kaznovanja - nevarnost in teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - izgon tujca - pravica do spoštovanja družinskega življenja
S trditvijo, da je okoliščina nevarnosti, ko so bili tujci, ki jih je tempore criminis prevažal obdolženi v prtljažnem prostoru oziroma na tleh potniške kabine, izkazana zgolj kot gola domneva in ni potrjena z realnimi in konkretnimi okoliščinami nevarnosti ter izpostavljanju, da do posledice za življenje in zdravje ilegalnih prebežnikov še ni prišlo, pritožnik pod videzom kršitve kazenskega zakona ponuja lastno dokazno oceno, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - vrednost premoženja - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - trditveno in dokazno breme
Kadar predlagatelj ne navede vrednosti vozil, niti ne opozori na posebnosti, ki bi lahko nižale njihovo vrednost, sodišče upošteva vrednost povprečno ohranjenega avtomobila, ki ga pridobi na javno dostopnih spletnih portalih (avto.net; bolha.com ipd.)
pripor - ponovitvena nevarnost - begosumnost - utemeljen sum
S pravnomočnostjo obtožnice je bil utemeljen sum pravnomočno dognan, česar pa pavšalne pritožbene navedbe ne morejo spremeniti, zlasti ob tem, ko so sodišče prve stopnje ni soočalo z novimi dejstvi in dokazi, ki so relevantni za presojo utemeljenega suma, slednjih pa tudi pritožba ne zatrjuje.
stroški postopka - pripombe k izvedenskemu mnenju - potrebni stroški - sprememba odločitve
Sodišče prve stopnje je 4. 3. 2022 tožnici posredovalo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 25. 2. 2022 in jo pozvalo, da v roku 15 dni posreduje morebitne pripombe na to izvedensko mnenje. Vloga tožeče stranke z dne 23. 3. 2022 po vsebini ne vsebuje pripomb na izvedensko mnenje, prav tako pa ne vsebuje obrazloženega pravnega naziranja oziroma opredelitve do obravnavanih dejanskih vprašanj, ugotovljenih s strani izvedenskega organa. Pritožbeno sodišče je zato priznanih 225 točk za vlogo z dne 23. 3. 2022 znižalo na 20 točk skladno s 4. točko tarifne št. 43 OT.