CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00059179
ZPP člen 224, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 198.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravica do izjave - hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine - izpraznitev stanovanja
Vročevalec na vročilnici ni zaznamoval, da bi bilo s predalčnikom karkoli narobe oziroma da bi bil ta neuporaben. Ker je vročilnica javna listina, se šteje, da so dejstva, ki so v njej navedena, resnična (224. člen ZPP). Toženec je tisti, ki mora trditi in dokazati, da je bila vročitev napačno opravljena. S trditvami o tem, da je s ključem mogoče odpreti več predalčnikov, pa pravilnosti vročitve toženec ne more izpodbiti. Toženec je namreč tisti, ki je dolžan zagotoviti ustreznost predalčnika, kar vključuje tudi to, da mora biti njegova vsebina dostopna samo njemu. Toženec pa je glede na lastne trditve ravnal neskrbno in kljub vedenju o zatrjevani možnosti, da nekdo razpolaga s ključem, ki odpira tudi njegov predalčnik, ni poskrbel, da nekdo drug ne more dostopati do vsebine njegovega predalčnika. Zato se na pomanjkljivosti predalčnika ne more uspešno sklicevati.
pravica do državne štipendije - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - regres za letni dopust - obdavčljiv dohodek - sprememba davčne zakonodaje
V davčno osnovo gre le regres za letni dopust, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Nižji znesek od 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se tako v davčno osnovo ne upošteva in od tega zneska se tudi ne odmeri dohodnina. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje ter štelo, da je brez pravne podlage stališče tožene stranke, da je regres obdavčljiv dohodek in v celoti všteven pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v dveh drugih identičnih zadevah Psp 169/2022 in Psp 97/2022.
rok za plačilo predujma - podaljšanje roka za plačilo predujma - prepozen predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma
Rok, ki ga določi sodišče, se na predlog prizadete osebe (v obravnavani zadevi torej na predlog upnika, ki mu je bilo naloženo plačilo predujma) lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi, vendar pa se mora podaljšanje roka predlagati, preden se rok izteče (drugi in tretji odstavek 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ker je v obravnavani zadevi upnik podaljšanje roka predlagal po izteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno s citirano določbo, ko je upnikov prepozni predlog za podaljšanje roka zavrglo.
vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - pravica do volila - izpolnitev volila - obrestni del tožbenega zahtevka - izračun zamudnih obresti - nasprotje med izrekom in razlogi
Pravdne stranke so vezane na vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju glede pravice tožnikov do volila. Izpolnitev volila pa je vedno mogoče zahtevati le v posebni pravdi in ne že v zapuščinskem postopku.
Pritožba ima sicer prav, ko opozarja na sodno prakso, ki dopušča ustno ali konkludentno sklenjeno najemno pogodbo, a vendar je za takšno sklenitev pomembno, da je bil dosežen sporazum o bistvenih sestavinah najemne pogodbe. Ena teh je tudi najemnina. Vsekakor je možen dogovor, da se bo najemnina pobotala z vlaganji, ki jih bo opravil najemnik v stanovanju oz. stanovanjski hiši, seveda pa morajo biti ta vlaganja konkretizirana oz. vsaj določljiva ob sklenitvi najemne pogodbe. Dejstvo, da je nekdo vlagal v nepremičnino in se kasneje skliceval, da ta vlaganja predstavljajo plačilo najemnine, ne predstavljajo dogovora o najemnini.
ZSICT člen 23, 23/5, 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/5. ZPP člen 249.
stroški izvedenca - stroški hrambe - hramba izvedeniških mnenj sodnega izvedenca - dolžnost sporočanja podatkov - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - plačilo nagrade za opravljeno delo
Ker gre pri stroških hrambe izvedenskih mnenj za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oziroma strank.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sklep višjega sodišča, ki je podaljšal rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu, vročen dolžniku. Dolžnik priznava, da sodne takse ni plačal.
Fikcija vročitve nastopi že zadnji dan petnajstdnevnega roka ne glede na to, kdaj je vročevalec po preteku tega roka pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev iz drugega sodnega postopka - bistvena sprememba tržne vrednosti
V obravnavani zadevi je upnik z vlogo, vloženo 22. 3. 2021, predlagal, da sodišče v predmetnem postopku uporabi cenitveno poročilo, ki je bilo izdelano v izvršilnem postopku VL 129981/2017. Na poziv sodišča, ali se dolžnica z upnikovim predlogom strinja, je dolžnica odgovorila z vlogo z dne 14. 4. 2021 in navedla, da se s cenitvijo strinja, hkrati pa navedla, da v predmetni zadevi dolguje le še znesek 201,57 EUR in stroške postopka ter predlagala obročno plačilo dolga v obravnavani zadevi. Po delnem poplačilu dolga je sodišče nato dolžnico z dopisom z dne 7. 9. 2021 ponovno pozvalo, naj v roku 8 dni sporoči, ali se z uporabo navedene cenitve strinja, dolžnica pa na dopis ni odgovorila.
Glede na opisano so bili tudi po mnenju sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji, da sodišče tržno vrednost dolžničine nepremičnine ugotovi na podlagi cenitve iz zadeve VL 129981/2017, ki v trenutku, ko je upnik podal predlog za njeno uporabo, ni bila starejša od dveh let in katere uporabi v postopku dolžnica vse do vložitve obravnavane pritožbe ni nasprotovala oziroma je z njo izrecno soglašala.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - posestni spor
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagana regulacijska začasna odredba ni nujna za preprečitev škode ali dotedanjega načina izvajanja soposesti. Zato jo je bilo treba zavrniti, kljub temu, da je tožeča stranka zatrjevala reverzibilnost predloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00063618
KZ-1 člen 57, 57/3, 211, 211/1. ZKP člen 17, 18, 18/1, 105, 105/2, 344. OZ člen 131, 131/1, 165, 299, 299/1.
kaznivo dejanje goljufije - modifikacija obtožnega akta - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov
Državni tožilec lahko prosto razpolaga z obtožbo, pri čemer v skladu z ustaljeno sodno prakso ni potrebno, da bi se na glavni obravnavi pokazala nova dejstva, na podlagi katerih bo državni tožilec spremenil obtožbo, ampak zadostuje že njegova ocena, da se je spremenilo dejansko stanje. Pomeni, da sme obtožbo spremeniti glede na svojo presojo dejanskega stanja, neodvisno od tega, ali se v zadevi pojavijo novi dokazi ali ne. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se zahteva po konkretizaciji zakonskih znakov nanaša na objektivne elemente kaznivega dejanja, medtem ko o subjektivnih elementih sodišče sklepa na podlagi objektivnih očitkov, torej tistih znakov kaznivega dejanja, ki so razvidni navzven, kar pa spada v obrazložitev sodbe. Kaj pomeni očitek "dejansko poslovodeča oseba", tudi Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo in zavzelo stališče, da gre za osebo oziroma storilca kaznivega dejanja, ki v družbi dejansko vodi posle, ne glede na njegov status v njej in s tem de facto izvršuje vlogo poslovodnega organa družbe. Sodbe ni mogoče brati selektivno, temveč je treba njeno pravilnost ocenjevati medsebojno povezano glede na vse izvedene dokaze in sprejeto dokazno oceno, torej kot povezano celoto. Ob sklicevanju na pravno podlago prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je sicer že z izrekom obsodilne sodbe obdolžencema potrjen obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti, kot podlage za ugoditev premoženjskopravnemu zahtevku. Ratio in ekonomičnost te odločitve v kazenskem postopku je nenazadnje utemeljena tudi upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Odškodninska obveznost za povrnitev premoženjske škode se namreč šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ).
prevzem dolga - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - Republika Slovenija
Določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR je materialnopravne narave. Tudi upnik je upravičenec do „škode“ (neplačane terjatve) po določbah ZOKIPOSR, ne le izbrisani družbenik. Kako upravičenec, izbrisani družbenik ali upnik, procesno uveljavlja pravico do povračila svoje škode na podlagi ZOKIPOSR, pa določata 7. in 8. člen zakona.
ZKP člen 16, 16/2, 16/3, 94, 371, 371/2, 402, 402/3.
plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja - razveljavitev sklepa - kršitev pravice do enakega varstva pravic - seznanitev z dejstvi in okoliščinami
Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pritožničinimi opozorili, da je sodišče prve stopnje napadeni sklep izdalo po predlogu oškodovankinih pooblaščencev, s katerim je ni seznanilo. Strinjalo se je tudi, da se pritožnica tedaj o utemeljenosti predloga ni mogla izjaviti z navajanjem dejstev in dokazov ter da je bila v primerjavi z oškodovankinimi pooblaščenci kot nasprotno stranjo v neenakem položaju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00059843
URS člen 15, 15/3, 22, 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 178. ZDU-1 člen 17, 17/5.
preklic izjave - preklic neresnične izjave - žaljivost izjave - članek v medijih - objava na spletni strani - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - protipravnost posega - svoboda izražanja - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - absolutno javna oseba - kritika javne osebe - sekretar - funkcionar v državnem organu - (ne)resničnost izjave - zavrnitev dokaznega predloga - nerelevantna dejstva - vnaprejšnja dokazna ocena
Sporne izjave so po vsebini vrednostne sodbe, v okviru katerih je toženec kritiziral delo tožnika kot državnega sekretarja za nacionalno varnost. Tožnik je moral računati s tem, da je zaradi svojega položaja na očeh javnosti. Kritiki je bil izpostavljen kot funkcionar. Pri tehtanju pravic v koliziji je namreč odločilen tožnikov položaj v času, iz katerega izvira očitek o zlorabi represivnih organov (ko je opravljal funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade), ne položaj (javnega uslužbenca) v času podaje spornih izjav. Okoliščina, da se ni izpostavljal v javnosti, nima vpliva na njegov status javne osebnosti. Kot oseba javnega življenja (pri čemer ni odločilno, ali je tožnika šteti za absolutno ali relativno javno osebo) oziroma oseba s pomembno družbeno močjo je moral tožnik v primerjavi z običajnimi posamezniki (zasebniki) trpeti širše meje dopustne kritike v zvezi s svojim delom (metodami dela). Meje svobode izražanja so v tem primeru širše. Sporne izjave so bile usmerjene v kritiko ravnanja oškodovanca v funkciji državnega sekretarja za nacionalno varnost (ad rem), njihov namen ni bil v osebnem ponižanju in osramotitvi oškodovanca (ad personam).
Sporne izjave, kot jih razume povprečen bralec, sicer vsebujejo žaljivo sporočilo (očitek o zlorabi, torej o moralno spornem ravnanju, je objektivno žaljiv), kar pa še ne zadošča za zaključek, da je toženec presegel meje sprejemljive kritike. Za oceno o protipravnosti oziroma nedopustnosti posega v tožnikovo osebnostno sfero je odločilna presoja, ali je za sporne izjave, ki so prepoznane kot žaljive vrednostne sodbe, obstajala zadostna dejanska podlaga. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali je tožnik dejansko vplival na direktorje SOVE, OVS in NPU (objektivna resničnost), temveč zgolj, ali je bil toženec o tem prepričan (subjektivna resničnost) in ali je njegovo prepričanje temeljilo na zadostni dejanski podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060415
ZPP člen 277, 318, 338, 338/2. OZ člen 9, 619.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - prepozen odgovor na tožbo - izdaja posebnega sklepa - nepotrebnost - sklepčnost tožbe - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neizpolnitev dela obveznosti - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - bruto ali neto znesek - plačilo davkov in prispevkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila roku po prvem odstavku 277. člena ZPP. Glede na 318. člen ZPP sklep o zavrženju prepoznega odgovora resda ni potreben, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe.
Ker tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo, se s tem šteje, da priznava dejanske navedbe nasprotne stranke (sistem afirmativne litiskontestacije). Iz tega razloga zamudne sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).
Tožeči stranki sta izpolnili svojo obveznost po podjemni pogodbi, tožena stranka pa svoje obveznosti, tj. plačila vtoževanega zneska, ni izvršila v celoti. Tožeči stranki sta posledično upravičeni od tožene zahtevati manjkajoči znesek plačila za opravljeni posel, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča o sklepčnosti tožbenega zahtevka pravilna.
Tožbeni zahtevek se namreč nanaša na plačilo vtoževanega zneska bruto, kar zgolj pomeni, da ta zajema tako neto znesek dohodka, ki ga prejmeta tožeči stranki, ter znesek za davke in prispevke po predpisih s področja davkov in socialnih zavarovanj. Obveznost plačila javnih dajatev ni predmet civilnega postopka in se izvrši, kot pravilno ugotavljata tožeči stranki, po izplačilu dohodka. Plačilo omenjenih dajatev tako ne more biti ogroženo zaradi izdaje zamudne sodbe. Davke in prispevke bo plačal davčni zavezanec oziroma zavezanec za plačilo prispevkov.
sodni izvedenec - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga toženke za imenovanje novega izvedenca arhitekturne stroke, kar je obširno in pravilno obrazložilo, ni kršilo določbe četrtega odstavka 254. člena ZPP. Neutemeljeno je zavzemanje toženke, da je bila ekspertiza angažiranega izvedenca tudi po zaslišanju nejasna in v nasprotju s pisnim mnenjem. Izvedba dokaza z izvedencem, kamor spada tudi izbira konkretne osebe izvedenca, je v domeni sodišča in ne strank. Nobene spornosti ni v tudi sicer ekonomičnem ravnanju sodišča prve stopnje, da je angažiralo enega od dveh sodnih izvedencev, ki sta svoje delo opravila v že pravnomočno zaključeni zadevi istih pravdnih strank glede istega pogodbenega razmerja.
URS člen 14, 50, 51.. ZZVZZ člen 63, 65.. ZPacP člen 2, 2-11.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 158, 158/1, 254.. ZZDej člen 38.
obvezno zdravstveno zavarovanje - izdaja receptov za osebno rabo zdravnika - zasebnik
Trenutno veljaven javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ne dopušča povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga zavarovana oseba opravi kot samoplačnik pri izvajalcih v zasebnem zdravstvu, ki z zavodom nima sklenjene niti koncesijske pogodbe. Zasebnemu zdravniku brez koncesije pooblastilo za izpolnjevanje zelenih receptov ni podeljeno. Ker so javna sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva že po naravi omejena, je nujna ureditev natančnega obsega storitev z določitvijo standardov in normativov.
delitev skupnega premoženja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - civilna delitev - civilna delitev skupnega premoženja
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je sodna praksa zavzela stališče, da mora solastnik oziroma skupni lastnik, ki predlaga, da se mu dodeli celotna stvar proti izplačilu drugega solastnika v denarju, izkazati tudi, da razpolaga s sredstvi za takšno poplačilo. Ker tega nasprotna udeleženka ni dokazala, je sprejeta odločitev o civilni delitvi pravno pravilna. V takšnem primeru, ko fizična delitev ni mogoča, za prevzem te stvari pa je zainteresirana le nasprotna udeleženka, ki pa finančnih sredstev za izplačilo po petem in šestem odstavku 70. člena SPZ nima, pride v poštev le civilna delitev stvari.
Nasprotna udeleženka se ne more uspešno upirati civilni delitvi niti s sklicevanjem na njen in sinov stanovanjski problem in pravico do primernega stanovanja, njen večji delež in s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na obravnavanem stanovanju. Predmet delitve nasprotni udeleženki ni bil odvzet, odločeno je le, da bo namesto deleža v naravi prejela njegovo denarno vrednost (doseženo na dražbi). S pridobljenim zneskom od prodaje si bo lahko kupila drugo nepremičnino oziroma sredstva uporabila za zagotovitev ustreznega bivališča zase in mladoletnega otroka. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je v obravnavanem primeru glede na vse okoliščine primera najprimernejša rešitev civilna delitev.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059210
ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZZK-1 člen 73.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba začasne odredbe v zemljiški knjigi - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - izrek denarne kazni
V pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka zaradi zavarovanja zahtevka, da poslovni delež sodi v skupno premoženje, ni dovoljeno posegati in takšne omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanja.
Izdana začasna odredba glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (73. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.