denarna kazen za zagovornika - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - pravica do učinkovite obrambe
Sam odhod zagovornika iz sodne dvorane, ker obtožencu ni moč soditi v njegovi nenavzočnosti, kar je sodišču pojasnil že v pisni vlogi, ne da bi počakal na sodničino oceno, ali so podani pogoji za opravo naroka za glavno obravnavo, ob dejstvu, da je pojasnil tudi, da je ob isti uri vabljen še v drugi kazenski zadevi, nikakor ne predstavlja takšnega posega v delo sodišča, ki bi pomenilo motenje reda na glavni obravnavi v skladu z določbo 302. člena ZKP.
Po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1, na katero se pritožnica sklicuje, namreč sodišče lahko odredi, da obtoženec kazen zapora prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku. Podobno dikcijo ima tudi tretji odstavek 359. člena ZKP, ki določa, da lahko sodišče v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Citirani določbi sodišču torej dovoljujeta, da v sodbi obtožencu odredi milejši režim prestajanja zaporne kazni, nikakor pa k takšni odločitvi sodišča ne zavezujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00059639
URS člen 22. ZPP člen 5. ZNP-1 člen 5, 167, 167/1. SPZ člen 44, 44/1. ZCes-1 člen 3, 12, 13, 14. ZZKat člen 11, 12, 13. ZEN člen 27, 27/1, 27/2.
pravica do učinkovite izjave v postopku - javno dobro - pravica do uporabe - ureditev meje
V zvezi z izvajanjem dokaza z v postopek pritegnjenim izvedencem je z vidika ustavne pravice iz 22. člena URS pomembno, da imajo stranke možnost seznaniti se z vsemi podatki, ki so bili podlaga izvedenskemu mnenju. Kadar izvedensko mnenje odločilno vpliva na odločitev sodišča, in kadar delo izvedenca v bistvenem nadomesti dokazni postopek pred sodiščem, mora biti strankam zagotovljeno tudi sodelovanje pri vseh tistih izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izid. Med drugim je to tudi zagotavljanje možnosti opredelitve do dokumentacije, ki jo je izvedenec uporabil pri svojem delu.
Sodišče je uredilo mejo med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim. Ker na javnem dobrem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem (prvi odstavek 44. člena Stvarnopravnega zakonika), prav tako 3. člen Zakona o cestah določa, da na javnih cestah ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, je sodišče v obravnavani zadevi mejo uredilo na podlagi močnejše pravice po najverjetnejši katastrski meji.
Na podlagi ustaljene sodne prakse je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster, izjeme od tega pravila pa so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru.
začasna odredba o stikih - izvajanje stikov - sprememba sporazuma o stikih - ureditev stikov otroka s staršem
Starša sta do sedaj sporazum o izvajanju stikov ob četrtkih lahko dosegla, zato v določilih DZ in ZIZ ni podlage, da sodišče uredi stike z začasno odredbo ob četrtkih v nasprotju s konsenzom, ki sta ga dosegla starša.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00061082
ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 91. ZVZD-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 9, 19, 38, 39.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - nesreča pri delu - dejanski delodajalec - skupno delovišče - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu - dokazna ocena - vzročna zveza - navodila delodajalca
Ugotovljeno dejansko stanje nasprotuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da naj bi se pri prvotoženi stranki, upoštevaje kriterije, izoblikovane v sodni praksi, pravno konstruirale njene odgovornosti in obveznosti iz naslova t. i. dejanskega delodajalca v razmerju do zavarovanca tožeče stranke (kot delavca drugotožene stranke). V tej zadevi prvotožena stranka do poškodovanega delavca ni imela položaja dejanskega delodajalca in ne more odškodninsko odgovarjati, kot da bi bila delodajalec podizvajalčevega delavca. Njegov delodajalec je bila (le) drugotožena stranka.
odškodninska odgovornost - zavarovanje odgovornosti - pravična denarna odškodnina - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zamuda
Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno uporabilo merila iz 179. in 182. člena OZ, in sicer načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom je treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega oškodovanca.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Sodišče prve stopnje je tako na podlagi navedenega določila zakona moralo izdati sklep o izpraznitvi stanovanja. Zakon sodišču ne dopušča, da bi določilo daljši rok izpraznitve, zato tega ne sme storiti niti višje sodišče v obravnavani zadevi.
ZFPPIPP člen 122, 122/4, 375, 376, 410. ZPP člen 343, 343/4.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - popravni sklep - vsebina popravnega sklepa - končno poročilo stečajnega upravitelja - unovčenje dolžnikovega premoženja - končna razdelitev - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastnega dela nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - pritožba zoper popravni sklep - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Tudi če bi višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, dolžnica s pritožbo ne bi dosegla česarkoli, kar bi spremenilo dejstvo, da so bile nepremičnine izročene predkupni upravičenki.
Iz navedenega sledi, da dolžnica nima pravne koristi in s tem pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega pravnega položaja z njo ne more izboljšati oziroma spremeniti.
odškodnina zaradi razlastitve - razlastitveni postopek - dejanska razlastitev - nemožnost uporabe nepremičnine - zakonske zamudne obresti - zastaranje obrestnega zahtevka - odločba o razlastitvi - odvzem nepremičnine iz posesti
V več odločitvah VS RS se je izoblikovalo stališče, da je v primeru, ko odvzem iz posesti ni temeljil na zakonito izvedenem razlastitvenem postopku, razlastitveni zavezanec upravičen tudi do nadomestila za čas od odvzema iz posesti do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.
Tudi v primerih, ko je odločba o razlastitvi sledila dejanskemu odvzemu iz posesti, zakonske zamudne obresti predstavljajo nadomestilo za zamudo s plačilom odškodnine za razlastitev. Ker je predlagateljica lahko odškodnino – in s tem tudi zakonske zamudne obresti – zahtevala šele po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, tudi zastaranje obrestnega zahtevka ni moglo pričeti teči prej.
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - solastnina - konkretna nevarnost - abstraktna nevarnost
Spreminjanje nepremičnin (uničevanje, poslabševanje) bi sicer lahko izvotlilo zahtevke tožnikov, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnika v predlogu nista podala nobenih navedb o tem, da bi toženec kakorkoli fizično spreminjal (uničeval, kvaril) nepremičnino. Tudi v pritožbi takih trditev ni. Zgolj hipotetična možnost, da bi se kaj takega zgodilo, ne zadošča, saj je za zavarovanje potrebno s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj nevarnosti. Začasne odredbe niso namenjene preventivnemu varovanju pred nevarnostmi, ki sploh (še) ne grozijo konkretno, temveč bi se le hipotetično lahko uresničile.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059607
URS člen 29, 31. ZKP člen 269, 269/1-2, 344, 344/1. KZ-1 člen 261, 261/2.
jemanje podkupnine - sprememba obtožnice - modifikacija obtožnega akta - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - sprememba obtožnice v novem sojenju - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - uradna oseba - javni uslužbenec - uradno dejanje - vodenje upravnega postopka - delictum proprium - sprejem obljube nagrade oziroma koristi
Drži pritožbena trditev, da sta bili v predmetni zadevi vloženi dve modifikaciji obtožnice, prva pred izvedbo dokaznega postopka, druga pa med dokaznim postopkom, kot tudi, da prva modifikacija predstavlja ravnanje tožilstva, ki je v nasprotju z določbo prvega odstavka člena 344 ZKP, saj dokazni postopek sploh še ni začel teči. Vendar navedena kršitev ne vpliva na pravilnost ključnega stališča prvostopenjskega sodišča, da je bil opis obtožbenih očitkov, uperjenih zoper obtoženko pred spremembama, v zadostni meri konkretiziran tako z vidika njene pravice do ustrezne obrambe (člen 29 Ustave RS) kot tudi z vidika prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (člen 31 Ustave RS).
Sprejem obljube nagrade po drugem odstavku člena 261 KZ-1 predstavlja enega izmed alternativno določenih izvršitvenih ravnanj storilca, ki, če je realizirano, po stališču zakonodajalca pomeni že tako tveganje za korektno izvajanje oblastne naloge, da je kaznivo dejanje dokončano že s samim tem po svojem bistvu pripravljalnim dejanjem.
Ta volja je lahko izražena ne samo izrecno, ampak tudi s konkludentnim ravnanjem.
Izvršitveno ravnanje sprejema obljube nagrade je lahko konkretizirano z določno opredelitvijo drugih okoliščin storilčevega ravnanja.
Vendar pa je v skladu z metodološkim napotkom iz določb člena 355 ZKP prvo sodišče v tej zvezi glede očitkov, da je obtoženec bil tisti, ki je najprej opravil vlom v hišo oškodovanca, nato pa opravil oziroma poskusil opraviti dvige na bankomatu v ..., nato pa v ... z osebno izkaznico na ime A. A. skušal opraviti še izplačilo v višini 6.618,00 EUR, za tem pa 30. 11. 2016 ob 00.24 uri in 25 sekund s plačilno kartico Visa poskušal opraviti dvig gotovine v višini 800,00 EUR še na bankomatu C. d.d. na naslovih ..., kar pa mu sicer ni uspelo, ker je bila kartica že preklicana in zato tudi zadržana, vse izvedene dokaze ocenjevalo v medsebojni povezavi in v točki 16) izpodbijane sodbe s prepričljivi razlogi, ki jim pritrjuje tudi pritožbeno sodišče zaključilo, da glede na časovno sosledje obravnavanih dogodkov, zlasti pa tudi glede upoštevajoče zaključke izvedenca B. B., da je na sporni fotografiji (list. št. 16) zanesljivo obtoženec, zaključilo, da gre za isti osebi, ki sta se nahajali tako v ..., kot tudi v ... (čeprav ima na tem posnetku oseba zakrit obraz).
ZD člen 133, 203. ZPP člen 105, 105/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 12, 16, 18.
dedovanje - dedna izjava - odpoved dedovanju - vloga stranke - po elektronski pošti oddana vloga - podpis vložnika - vlaganje vlog v elektronski obliki - elektronska vloga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (133. člen ZD). V primeru, ko sodišče zapuščinske obravnave ne opravi (203. člen ZD), se po ustaljeni sodni praksi določbo 133. člena ZD razlaga tako, da mora dedič podati izjavo najpozneje do izdaje sklepa o dedovanju.
Pritožnik je poslal izjavo o odpovedi dedovanja po običajni (komercialni) elektronski pošti, kar glede na zgoraj navedene določbe ne pomeni veljavne vložitve vloge v elektronski obliki. Poleg tega v zapuščinskem postopku trenutno (še) ni možno elektronsko vlaganje in vročanje. Zato njegova vloga, poslana po navadni elektronski pošti, ne more biti upoštevna.
OZ-UPB1 člen 179, 182, 299, 299/1, 299/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 358, 358/1, 358/1-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11.
denarna odškodnina - prometna nesreča - nepremoženjska škoda - udarec v koleno - izpodbijanje temelja in višine terjatve - telesne poškodbe - zmanjšanje življenjske aktivnosti - invalidnost - zmotna uporaba materialnega prava - previsoka denarna odškodnina - sprememba sodbe na drugi stopnji - odločitev o pravdnih stroških
Pritrditi pa je potrebno pritožbi, da je sodišče prve stopnje pri odmeri denarne odškodnine zmotno uporabilo materialno pravo, saj je odmerilo odškodnino previsoko. Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je sodišče vezano na merila iz 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika. Odmera poteka na konkretni in abstraktni ravni. Prva zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, druga pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine, namena odškodnine in dejstva, da odškodnina ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Prisojena odškodnina mora biti v mejah odškodnin, ki jih sodišča priznavajo v podobnih primerih.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna socialna pomoč - elementi odškodninske odgovornosti - dokazno breme - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - pogoji za pobot - primeri, ko je pobot izključen - namerna povzročitev škode
Odločitev ni v nasprotju s stališčem sodne prakse, da se denarna socialna pomoč upošteva kot merilo za ugotovitev premoženjskega prikrajšanja. To namreč pomeni le, da višina denarne socialne pomoči v relevantnem obdobju služi kot merilo za ugotovitev višine škode, se pravi plače, ki bi jo prejemal, če bi bil zaposlen, ne pa tudi, da tožniku ni treba dokazati vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in škodo.
Tožnik ob izbrisu ni izgubil zaposlitve, za kasnejše obdobje pa ni izkazal nikakršnih prizadevanj, da bi si zaposlitev našel, niti ni izkazal okoliščin, ki bi mu to preprečevale. Doživljanje prikrajšanja zaradi otežene dostopnosti na trg dela je sodišče upoštevalo v okviru nepremoženjske škode, ta okoliščina pa sama po sebi ne zadostuje za sklepanje o pretežni verjetnosti, da je bila nezaposlenost posledica izbrisa.
Iz narave toženkinega nedopustnega dejanja, ki je posledica zakonske ureditve, veljavne za vnaprej poimensko nedoločeno skupino ljudi, izhaja, da ni bil njen namen izogniti se plačilu odškodnine.
odškodninska odgovornost prodajalca - kupoprodajna pogodba - jamčevanje za napake stvari - oporečnost živil - trditveno in dokazno breme - dokazi in dokazovanje - napaka stvari - škoda - posredna (refleksna) škoda - pravica do povračila škode
Na podlagi določila tretjega odstavka 468. člena OZ odgovarja prodajalec kupcu za škodo, ki je kupcu nastala zaradi napake na prodani stvari. Škoda na drugih dobrinah po tretjem odstavku 468. člena OZ je refleksna škoda. Za odgovornost za refleksno škodo se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ker nanje tretji odstavek 468. člena OZ izrecno napotuje.
motenje posesti - zamenjava ključavnice - dejanska oblast nad stvarjo - posestnik - posestno varstvo
Tožeča stranka mora v posestnem sporu dokazati, da je bila pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila tožena stranka, da njeno dejanje res pomeni motenje, da je samovoljno in protipravno.
Za dokazovanje posesti ni odločilno, ali je bilo stanovanje osnovni dom tožnice, bistveno je, da je imela dejansko (fizično, gospodarsko) oblast nad stanovanjem.
Neposredno dejansko oblast določenega prostora (stanovanja) ima tisti, ki ga uporablja po svojih željah, ne kdor poseduje ključ (lahko pa tudi ta; v tem primeru gre za soposest).
Tožnica je imela na dan motilnega dejanja v stanovanju veliko oblek in drugih osebnih stvari, imela je ključ od stanovanja in očitno tudi namen še naprej nemoteno vstopati vanj, kar ji je preprečil toženec z zamenjavo ključavnice - motilnim dejanjem.
Upnik lahko predlaga le zavarovanje tiste (nedenarne) terjatve, ki jo bo zoper dolžnika uveljavljal v pravdnem postopku. To pomeni, da ne more zahtevati zavarovanje nečesa, česar ne bo zahteval v tožbi zoper dolžnika. Že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da predlagana začasna odredba v 3. točki predloga ne varuje nobenega zahtevka iz tožbe, saj je usmerjena proti zakonitemu zastopniku druge toženke, zoper katerega tožnika ne uveljavljata nobenega zahtevka.
Sodna praksa je v zvezi z verjetnim izkazom terjatve zavzela stališče, da vložitev tožbe sama po sebi ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve, pač pa sodišče obstoj terjatve presoja na podlagi navedb in dokazov tožeče stranke. V zvezi z nevarnostjo, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena ni dovolj zatrjevanje možnosti nastanka hipotetične nevarnosti, ki se lahko zgodi. Čeprav zadošča že verjeten izkaz nastanka same posledice (nevarnosti za bodočo izterjavo), pa morajo biti te okoliščine dejanske in konkretne, tožeča stranka pa jih mora zatrjevati in s stopnjo verjetnosti dokazati.
določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - reševanje predhodnega vprašanja - manj verjetna pravica - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - skupni deli stavbe - izključna lastnina - spor o dejstvih - interes strank za ureditev razmerja
Lastninska pripadnost delov stavbe je predhodno vprašanje za ureditev medsebojnih razmerij.
Podatki iz uradnih evidenc, ki temeljijo na etažnem načrtu iz elaborata, ne nudijo podlage trditvam predlagateljice, da so sporni prostori skupni del stavbe. Sledeč pogodbi, ki se izrecno opira na elaborat, je verjetneje, da so prostori, ki niso zajeti v etažnem načrtu, ostali v lasti nasprotne udeleženke.