izrek denarne kazni - izterjava denarne kazni - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - kršitev obveznosti - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da "pravni standard največje otrokove koristi je konvencijski in ustavni standard, zato ga je treba zaradi pomembnosti dobrine varovati v vseh fazah postopka". Vendar pritožba spregleda, da je bila dolžnici izrečena denarna kazen iz razloga, ker je brez utemeljenega razloga kršila sodno poravnavo glede stikov, s tem, ko dvakrat zaporedoma ni pravočasno predala otroka upniku, za nerazumljivo dolgo zamudo pa je navajala neutemeljene razloge, ki niso bili povezani z ogroženostjo otroka zaradi zatrjevanega nasilja upnika nad otrokom. Stika sta se izvedla, kar dodatno potrjuje, da ogroženost otroka zaradi sedaj zatrjevanega nasilja upnika nad otrokom ni bila razlog zaradi katerega je dolžnica kršila obveznosti iz sodne poravnave.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - direktna tožba zoper zavarovalnico - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odbitna franšiza - zavarovalna pogodba
Za presojo kako visoka denarna satisfakcija je pravična, ni odločilno le trajanje strahu mesec dni, ampak tudi okoliščine, v katerih je bil pretrpljen. Okoliščine, ki na to bistveno vplivajo, so predvsem teža in narava telesne poškodbe, morebitna življenjska ogroženosti in komplikacije med zdravljenem ter podobno.
Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, če bi oškodovanec od njega uveljavljal odškodnino za povzročeno škodo. Višina zavarovalničine obveznosti je odvisna od zavarovalne pogodbe. Tudi če bi bila škoda, ki bi jo utrpel tožnik, višja od zavarovalne vsote, za katero jamči zavarovalnica, za kar sicer v konkretnem primeru ne gre, bi tožnik lahko zahteval presežek samo od povzročitelja škode. Enako velja tudi za dogovorjeno odbitno franšizo.
Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali je bila sklenjena Kupoprodajna pogodba in Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti navidezna pogodba ali odraža njuno pravo voljo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov prepričljivo zaključilo, da je bil končni cilj dogovora, da tožnica stanovanja ne proda, saj ga je potrebovala za bivanje (na kar kaže vknjižena služnost), oziroma da sta stranki zaradi dolgov tožnice in preteče izvršbe na stanovanje želeli ustvariti le videz pogodbe, v resnici pa takšne pogodbe nista želeli. Tudi če pismo odvetniku potrjuje tožničin nagib za sklenitev pogodbe, to je njene dolgove, to ni v nasprotju z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, in sicer, da pismo potrjuje, da je bila sporna pogodba sklenjena zato, da bi se tožnica izognila možnosti izvršbe na stanovanje.
ZPP člen 286, 286a, 286a/4, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - potek glavne obravnave - pripravljalna vloga - vložitev pripravljalne vloge - odgovor na pripravljalno vlogo - odgovor na pripravljalno vlogo na naroku - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - preložitev naroka - pravno vprašanje
Pravica do izjave kot oblika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS se v fazi glavne obravnave izraža v kontradiktornem vodenju obravnave, kjer mora biti vsaki stranki omogočeno, da podaja svoje navedbe, odgovori na navedbe nasprotne stranke in z vprašanji sodeluje v dokaznem postopku.
Ker so se navedbe tožnika nanašale na pravno vprašanje, ki je bilo v postopku že izpostavljeno, predloženi dokazi pa niso bili upoštevani, bi toženec svojo pravico do izjave moral izkoristiti na naroku, ko mu je bilo omogočeno, da se opredeli do podanih navedb. Odločitev sodišča prve stopnje, da naroka ne preloži, je zato pravilna in v skladu z načelom koncentracije in enotnosti glavne obravnave.
ZIZ člen 15, 210, 210/1, 210/2. ZIZ-M člen 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izpraznitev in izročitev stanovanja - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - predlog dolžnika - pravočasnost predloga - pravni pouk - vsebina pravnega pouka - prekluzivni rok - izguba pravice - sprememba zakona
Sodišče prve stopnje je ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe z novo dolžnico z dne 26. 9. 2019 pravilno postopalo ter je tudi zapisalo popolni in pravilni pravni pouk v skladu s takratnim 210. členom ZIZ. Ob času izdaje tega sklepa je namreč 210. člen ZIZ določal le, da mora predlog, da obdrži pravico do najema stanovanja, dolžnik vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi. Drugi odstavek 210. člena ZIZ tako ob izdaji sklepa z dne 26. 9. 2019 ni določal obvezno opozorilo dolžnici, da bo sicer to pravico izgubila, v samem sklepu o izvršbi oziroma sklepu o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom, sicer pa je dolžnico v postopku tudi zastopal kvalificiran pooblaščenec. Dolžnica bi morala torej, v kolikor je hotela zadržati pravico do najema, upoštevati prekluzivni zakoniti rok določen v drugem odstavku 210. člena ZIZ in predlog vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper njo, vendar tega ni storila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je njen predlog z dne 14. 3. 2022 kot prepozen zavrglo.
Dejstvo je, da je obveznost sodišča, da dolžnika opozori na 60-dnevni rok, nastopila šele pozneje s spremembo ZIZ-M, ki je stopil v veljavo 19. 3. 2021, zato na pravilnost pravnega pouka v sklepu z dne 26. 9. 2019 ta sprememba ne more vplivati.
Tožnik bi ob izpolnjevanju pogodbe, torej ob izročitvi stanovanja brez lesenega dela kuhinje, lahko izbral na eni strani med odklonitvijo izpolnitve in zahtevkom za izpolnitev pogodbe ter na drugi strani med sprejemom take izpolnitve in uveljavljanjem ustreznih jamčevalnih sankcij. Tožnik je izpolnitev sprejel, kar potrjuje primopredajni zapisnik, prav tako pa tožnik navedbe toženke, da je izpolnitev sprejel brez pripomb, ni prerekal. Ker je tožnik izpolnitev sprejel, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je posledično možnost uveljavljanja pravnih posledic zaradi delne neizpolnitve izgubil. S sprejemom izpolnitve je imel možnost uveljavljati jamčevalne zahtevke zaradi napak.
Glede na to, da iz primopredajnega zapisnika izhaja, da sta pravdni stranki ob prevzemu nepremičnine ugotovili, da je nepremičnina v stanju, kot je bilo dogovorjeno s prodajno pogodbo, v normalnem stanju glede na starost in običajno rabo in da se v nepremičnini nahaja oprema, kot je bilo dogovorjeno, tožnik ni ravnal skladno z drugim odstavkom 461. člena OZ, ker zatrjevane očitne stvarne napake (kar manjkajoči leseni kuhinjski elementi so) ni grajal. Ker tako ni ravnal, je izgubil pravico uveljavljanja stvarnih napak iz tega naslova. Tudi če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, kar trdi pritožnik, da je bilo s prodajno pogodbo dogovorjeno, da bo toženka v stanovanju pustila vgradne kuhinjske elemente, je bilo ob prevzemu stanovanja ne glede na poprejšnje elektronsko sporočilo toženke povsem jasno, da ob primopredaji vgradnih kuhinjskih elementov v stanovanju ni bilo, česar pa tožnik ob prevzemu ni uveljavljal kot stvarne napake.
sklep o začetku stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - formalni preizkus zahteve - pravočasnost zahteve - popolnost zahteve - izjava - zamuda s plačevanjem plač delavcem - načrt finančnega prestrukturiranja - navedba posameznih upnikov
Iz povzetih določb ZFPPIPP, upoštevajoč tudi časovno komponento postopka, izhaja, da je presoja sodišča omejena zgolj na formalen preizkus dolžnikove zahteve za odložitev odločanja, t. j. pravočasnosti in popolnosti zahteve.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da dolžnik zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni priložil izjave, iz katere bi izhajalo, da dolžnik ne zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače in s plačilom pripadajočih davkov in prispevkov, niti da bo dolžnik v dvomesečnem obdobju od vložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter pripadajoče davke in prispevke iz 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, niti ni priložil poročila pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz prejšnje točke, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Vendar iz odgovora na pritožbo izhaja, da dolžnik nima zaposlenih nobenih delavcev, slednje pa je razvidno tudi iz prilog, ki jih je upnik sam priložil predlogu za začetek stečajnega postopka (prim. bonitete – 0 zaposlenih). S tem se pokaže, da predložitev navedenih listin v okoliščinah konkretnega primera ni bila potrebna. Glede na navedeno bi bilo tudi povsem nesmotrno izdajati dopolnilni sklep za predložitev manjkajočih listin, saj so nepotrebne.
Sodišče v primeru, ko je več dolžnikov, odloča o povrnitvi stroškov upnika v odvisnosti od odgovornosti dolžnikov za terjatev in sredstva izvršbe ter povzročitev potrebnih stroškov za izvršbo. Solidarni dolžniki so solidarno odgovorni tudi za izvršilne stroške. Če dolžniki niso solidarno zavezani, krijejo stroške po enakih delih. Vendar pa je potrebno upoštevati, da izvršilni stroški, ki jih povzročijo posamezni sodolžniki s posebnimi procesnimi dejanji, ne morejo in ne smejo bremeniti druge solidarne dolžnike. Posamezne izvršilne faze izvršilnega postopka so namreč samostojne celote in za njih se mora ločeno odločiti tudi o stroških.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sodbe, izdane v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz povzetka pritožbenih navedb pa je razvidno, da pritožnica uveljavlja prav ta pritožbeni razlog
V primeru, ko stranka pripravljalno vlogo vloži šele na naroku, pri čemer pa bi jo lahko vložila že prej, gre vsekakor za zakrivljeno ravnanje po prvem odstavku 156. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060687
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 19. ZSVarPre člen 26, 26/1, 26/1-2. DZ člen 161.
mednarodna pristojnost - prekinitev postopka po uradni dolžnosti - pogoji za prekinitev postopka - pristojnost slovenskega sodišča - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - regulacijska začasna odredba - začasna določitev preživnine - zadostna sredstva za preživetje
Začasna odredba z začasnim zaupanjem otrok v vzgojo in varstvo enemu od staršev ni namenjena preprečevanju izvajanja stikov niti preprečitvi nadlegovanja predlagateljice, kar kot razlog ogroženosti (sicer pavšalno) izpostavlja v pritožbi.
Posebno v primeru, ko je mogoče predvideti, da bo postopek trajal dalj časa in eden od staršev za preživljanje ne prispeva ničesar, a je sposoben za delo, drugi pa ima skromne dohodke, je dolžnost sodišča, da z regulacijsko začasno odredbo preživljanje uredi že pred izdajo končne odločbe ter s tem olajša stisko družine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00060001
ZD člen 29. OZ člen 533, 533/1. ZPP člen 185, 185/1.
objektivna sprememba tožbe - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - darilna pogodba - darilo dediču - presoja vračunanja od zapustnika prejetega darila v dedni delež - pritožbena obravnava - napačna dokazna ocena - pretežna verjetnost
Pritožnik pravilno opozarja, da je določba 29. člena ZD širša od določb OZ o darilni pogodbi, saj je pojem darila po ZD zasnovan zelo široko. Z darilom v smislu navedenega člena ZD se razume vsakršno zapustnikovo razpolaganje s premoženjem v korist drugega brez povračila, kar je vedno v primeru, ko zapustnik v breme svojega premoženja zakonitemu dediču kadarkoli, drugi osebi pa v zadnjem letu svojega življenja, napravi določeno premoženjsko korist, za katero ni prejel nikakršnega povračila (upošteva se tudi simulirani pravni posel, ki prikriva darilo kot disimulirani pravni posel). V sodni praksi velja stališče, da se za darilo po 29. členu ZD šteje vsak brezplačen prenos premoženjskega objekta ali premoženjske koristi iz zapustnikove sfere v imetje obdarjenca, pri čemer sicer pravica do vračunavanja ne nastopi že z vsako naklonitvijo koristi ali ugodnosti posameznemu zakonitemu dediču, temveč mora iti za takšna neodplačna razpolaganja, za katera iz konkretnih okoliščin izhaja, da jih je zapustnik izvedel v škodo svojega premoženja in z namenom premoženjskega preferiranja posameznega zakonitega dediča ter ob neenakopravnem obravnavanju drugih zakonitih dedičev.
Glede na to, da je v konkretni pravdi zbrano že vso procesno gradivo, ki se navezuje na predmetni spor med strankami, je sodišče nedvomno ravnalo pravilno, ko je spremembo tožbe glede zvišanja tožbenega zahtevka in njegove identitete v prvi ter drugi točki dopustilo, saj je to smotrno z vidika, da se spor med strankami glede ugotovitve daril in njihovega vštetja v dedni delež dokončno razreši. Neekonomično bi namreč bilo, da bi tožniku naložili breme vložitve nove tožbe, kljub isti pravni in podobni dejanski podlagi, na katero opira svoj spremenjeni tožbeni zahtevek, kar bi bilo povezano tudi z novimi stroški za vse udeležene stranke, sodišče pa bi bilo obremenjeno z reševanjem zadeve popolnoma od začetka.
predmet pritožbenega preizkusa - obseg izpodbijanja
Če se s pravnim sredstvom odločba izpodbija le deloma, kot v konkretnem primeru, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela (čl. 18/5 ZST-1). Vendar pa ne gre spregledati čl. 20 ZST-1, ki določa, da se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo (zakon ne določa drugače). To pa pomeni, upoštevaje obseg izpodbijanja, da sodna taksa ni bila odmerjena previsoko.
Pritožniku s plačilnim nalogom ni bilo naloženo doplačilo, ki bi presegalo zakonsko predvideno višino sodne takse.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00059237
DZ člen 161, 162.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - stiki staršev z otrokom - začasna ureditev stikov - sprememba ureditve stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - hitrost postopka zavarovanja - izvedba dokazov - pravica do izjave - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neuresničeno pričakovanje - družinsko nasilje
Nova (spremenjena) začasna ureditev režima stikov je posledica spremenjenih razmer, ker je bilo ugotovljeno, da dotedanji režim stikov ogroža (oba) otroka. Izkazalo se je, da se niso uresničila pričakovanja, da bo z začasno odredbo določen režim stikov preprečil oziroma vsaj omejil konflikte med udeležencema, ki so bili povezani s stiki ter varstvom in vzgojo otrok ter da bo nasprotna udeleženka spremenila neprimerne vedenjske vzorce.
Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi sklicevalo tudi na mnenje izvedenke psihiatrične stroke, do katerega se nasprotna udeleženka ni mogla opredeliti pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar sodišče prve stopnje s tem ni poseglo v pravico nasprotne udeleženke do izjave, ker je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na mnenja CSD, izvedensko mnenje pa je upoštevalo v delu, ki je v korist nasprotne udeleženke.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060852
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - pretekla raba zemljišča - dokazna ocena izpovedi prič
Ugotovitev, da sporno nepremičnino za dovoz in dostop že vseskozi uporabljajo stanovalci predmetne stavbe, ima podlago v izvedenih dokazih. V obdobju od 1973 do 1985 je bilo sporno zemljišče namenjeno tudi javni rabi (peš prehodi), enako pa tudi kratek čas po letu 2003 zaradi gradnje avtocestnega predora, ko je nepremičnina služila kot dostopna pot do začasnega nadhoda nad avtocestno galerijo. Sicer pa je sporna nepremičnina – kot izhaja iz izpovedb prič, ki že daljši čas živijo na tem območju – služila predvsem rabi obravnavane stavbe. Za pritožbeno navedbo, da je služila predvsem zdravstvenemu domu, v procesnem gradivu ni podlage. Nasprotno. Dokazni postopek je prepričljivo pokazal, da sporno zemljišče ni bilo nikoli potrebno za redno rabo stavbe zdravstvenega doma. Ta ima svoj pas obstavbnega zemljišča, ki popolnoma zadošča za prehod peš od vhoda v zdravstveni dom do parkirišča.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - ustalitev pristojnosti - vročitev dopolnitve tožbe - rok za odgovor - napačen pravni pouk - napačno opozorilo v pozivu - odsotnost odgovora - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - koncentracija postopka
Sodišče prve stopnje ni kršilo nobenih določb pravdnega postopka, ne glede na to, da naj bi bila tožena stranka še z vabilom na glavno obravnavo poučena, da mora najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za dokazovanje njenih navedb, kot trdi v pritožbi. Napačno opozorilo namreč stranki ne more omogočiti več pravic, kot ji gredo po zakonskih določbah. Skladno s 451. členom ZPP mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo - tega pa tožena stranka ni vložila.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje izsiljevanja - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine
Kot je to pravilno navedlo že prvostopno sodišče pa tudi obdolženčevo priznanje krivde, glede na to, da je bil obdolženec zaloten neposredno ob izvrševanju kaznivega dejanja in ga je policija prijela, čeprav je skušal pobegniti, nima takšne teže, kot skuša to prikazati obdolženčev zagovornik (točka 9 izpodbijane sodbe).
ZDR-1 člen 53, 74, 74/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 99 do 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vodilni delavec - reorganizacija - odpoved večjemu številu delavcev - mirovanje pogodbe o zaposlitvi
Drugačna organizacija dela, ki je v tem, da se delo razdeli med druge delavce toženke, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik. Zato tožnik zmotno navaja, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti podan, ker se delo, ki ga je opravljal tožnik, pri toženki še naprej opravlja, vendar tako da ga sedaj opravljajo vodje posameznih enot.
Tožnik se zmotno zavzema za stališče, da mu toženka v skladu s 53. členom ZDR-1 ne bi smela odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 3. 2. 2014 za delovno mesto nabavni tržnik, ki je mirovala v času, ko je na podlagi pogodbe za določen čas z dne 27. 12. 2019 opravljal delo na vodilnem delovnem mestu direktor nabave.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - dokazna ocena
Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev fizičnega nasilja v družini sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, ali da kaj trpi in ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje ter ji povzroča bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije
PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNI REGISTER
VSL00061036
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZGD-1 člen 337, 337/3, 384, 384/2, 385, 385/1, 387, 387/2, 528, 528/2, 556, 556/2, 590, 590/4, 590/5. Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (2022) člen 5aa, 5aa/1.
vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - interes za hitro odločitev o vpisu - procesna legitimacija - pravni interes za pritožbo - predrtje registrske zapore - izključitev prednostne pravice - povečanje osnovnega kapitala - vrednost delnice - primerna denarna odpravnina - pravica do zasebne lastnine - nastanek škode
Pritožniki imajo pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj je bilo z vpisom prenosa delnic subjekta vpisa, katerih lastniki so bili, na glavnega delničarja, neposredno poseženo v njihov pravni položaj, ki so ga imeli kot delničarji subjekta vpisa (drugi odstavek 31. člena in tretji odstavek 36. člena ZSReg). Takšen poseg jim ob trditvah, da je sklep skupščine z dne 31. 12. 2021 ničen oziroma izpodbojen in vloženih tožbah na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa podeljuje pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Njihove pritožbe so zato dovoljene.
S primernostjo posega v pravico do zasebne lastnine v primeru izključitve manjšinskih delničarjev se je Ustavno sodišče Republike Slovenije že ukvarjalo (Odločba U-I-165/08-10, Up-1772/08-14 in Up-379/09-8 z dne 1. 10. 2009), ko je presojalo, ali so določbe o izključitvi manjšinskih delničarjev v skladu z Ustavo in neskladja ni ugotovilo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je zaključilo, da so glede na deleže, ki jih delnice manjšinskim delničarjem pomenijo v osnovnem kapitalu družbe, njihova upravičenja, ki jih dejansko lahko uresničijo, zgolj še premoženjskopravne narave ter da je na podlagi izpodbijane ureditve mogoče uresničiti tako ekonomsko varstvo interesov manjšinskih delničarjev z zagotovitvijo ustrezne denarne odpravnine na eni strani, kakor okrepitev podjetniške iniciative glavnega delničarja s 100 % upravljanjem družbe na drugi strani.