ustavitev postopka zavarovanja - nedovoljena pritožba - umik predloga za začasno odredbo - odločitev o ugovoru
Predhodno izpodbijani sklep z dne 10. 2. 2022 se je glasil natanko tako, da se ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in se razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja. Za nasprotovanje temu sklepu s predhodno pritožbo tožena stranka nima pravnega interesa in sodišče prve stopnje jo je utemeljeno zavrglo.
neupravičena pridobitev - pogodba o finančnem leasingu - zamuda s plačilom obrokov - stroški izterjave dolga - pravna podlaga - pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - višina stroškov - trditveno in dokazno breme
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za prehod premoženja brez pravne podlage, saj je pravna podlaga za prevalitev stroškov izterjave v določilu 7.13 splošnih pogojev pogodbe. Pritožnica ne navaja, da jo pogodba oziroma splošni pogoji pogodbe ne zavezujejo. Zato ni ovir, da se navedeno določilo ne bi uporabilo. Tožnik je sicer navajal, da so stroški izvensodne izterjave enormni, vendar je toženec natančno opisal njihov nastanek in predložil specifikacijo (računi D., d. o. o., pooblastilo za izterjavo dolga, dano družbi D., d. o. o. – detektivu E. E. s pregledom plačil terjatev in prevzemnim zapisnikom ter obračuni). Tožnik je priznal, da je s plačili zamujal in da ga je nekajkrat obiskal izterjevalec (pri čemer se je po toženčevem pojasnilu izkazalo, da je šlo za detektiva z licenco), toženčevi specifikaciji ni (več) izrecno ugovarjal, niti ni izpodbijal posameznih postavk zaračunanega zneska. S tem se pokaže, da je imel toženec pravno podlago za zaračunavanje stroškov izterjave tožniku, tožnik pa tudi ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, ki se je prevalilo nanj, da bi izpodbil višino zaračunanih stroškov. Zgolj z navedbami, da gre za enormne stroške, po predloženi toženčevi konkretizaciji ne more uspeti.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-5, 38, 38/1, 38/1-3, 49, 49/1.
izvedenina - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - več sodelujočih izvedencev - sprememba odločitve
Pritožba se utemeljeno ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje vsakemu od članov izvedenskega organa priznalo nagrado za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, saj je bil zdravstveni karton tožnice pridobljen samo enkrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 3. alineji prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 153,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat, ne glede na to, da so zdravstveni karton morali preštudirati vsi trije člani. Ker je v 5. alineji prvega odstavka 37. člena Pravilnika zajeta nagrada za proučevanje dokumentacije v obsegu od 1001 do vključno 2000 strani, je v nagradi za študij spisa po 37. členu Pravilnika za drugega in tretjega člana izvedenskega organa že zajeta tudi nagrada za proučevanje dokumentacije, ki je del zdravstvenega kartona. Glede na navedeno je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo dve nagradi po 3. alineji prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 153,00 EUR vsakemu od članov, ne pa samo enemu.
Neposredno zaslišanje je zlasti potrebno v zadevah, v katerih dejansko stanje posega na strokovno zahtevna področja, ki zahtevajo kompleksen pristop strokovnjakov zaradi odstranitve vsakršnega dvoma o pravilnosti ali popolnosti mnenja. Potrebno je tudi kadar je uspeh v pravdi odvisen izključno od mnenja izvedenca. Pravica strank, da izvedencem postavljajo vprašanja na obravnavi (drugi odstavek 289. člena ZPP) ima tem večjo težo, čim večja je povezanost med izvedenskim mnenjem in odločanjem o zahtevku. Včasih more šele sosledje vprašanj in odgovorov, ki ga omogoča le usten dialog, odgovoriti na pomisleke in odpraviti (ali potrditi) dvome v pravilnost in popolnost mnenja. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni zaslišalo izvedenke, kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
soglasje k pogodbi - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - priznanje dolga - navidezen pravni posel - odstop terjatve (cesija) - neverodostojnost priče - jasen izrek
Izjavo dolžnika o priznanju dolga je, skladno s sodno prakso, treba razlagati ozko, "le kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja, kar pa ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja, ali tega, da se je dolžnik odpovedal vsem možnim ugovorom iz temeljnega razmerja".
Če bi navidezna pogodba oziroma pogodba, sklenjena brez potrebnega soglasja, po svoji vsebini in namenu nasprotovala tudi temeljnim moralnim načelom, bi bilo treba tudi pri obravnavanju kondikcijskih zahtevkov iz nenastalih pogodb opraviti preizkus utemeljenosti vrnitvenega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.
Ko sta nepošteni obe stranki, ni nikakršnega razloga za zavrnitev kondikcijskega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 178.. URS člen 2, 14, 14/2, 125, 155.. ZS člen 3, 3/1.
odmera starostne pokojnine - sprememba pokojninske zakonodaje - uporaba veljavnega zakona
V obravnavani zadevi je pomembno ne samo to, kdaj je tožnik izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ampak tudi to, kdaj je vložil zahtevo za priznanje te pravice. Postopek za uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja, kamor sodi tudi pravica do starostne pokojnine, se skladno z določbo 178. člena ZPIZ-2 začne na zahtevo zavarovanca in je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavitev pravice. Glede na splošna pravna načela se za posamezne pravice upoštevajo predpisi, veljavni na dan vložene zahteve, razen če ni za posamezno pravico posebej in drugače določeno.
Glede na načelo prilagajanja prava družbenim razmeram kot eno izmed načel pravne države določeno v 2. členu Ustave RS, zakonodajalec lahko enak položaj pravnih subjektov v različnih zaporednih časovnih obdobjih uredi različno. To pa ne pomeni, da je ravnanje v neskladju z 2. odstavkom 14. člena Ustave RS, niti ni v nasprotju s 155. členom Ustave RS, saj se ZPIZ-2 uporablja le za naprej in ne za nazaj.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje v postopku v sporu majhne vrednosti, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 254, 254/3, 287, 287/2, 337.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - odločba imenovanega zdravnika - preostala delovna zmožnost - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - pritožbena novota
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da pri tožnici od predstavitve pred invalidsko komisijo ni ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma pojava novega obolenja, s katerim invalidska komisija ne bi bila seznanjena v času odločanja.
Kadar je pri zavarovancu zaradi trajno omejene oziroma zmanjšane delovne zmožnosti podana invalidnost III. kategorije, se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na preostalo delovno zmožnost. Za pritožbeno rešitev zadeve je edino bistveno, ali je bila tožnica v obdobju od 18. 4. 2021 do 6. 6. 2021 zmožna za delo z upoštevanjem omejitve, določene v odločbi ZPIZ.
plačilo stroškov postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - premoženjske razmere - odločitev po prostem preudarku
Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima nasprotna udeleženka lastna sredstva in premoženje, in sicer da prejema 1.151,64 EUR pokojnine, 150,00 EUR dodatka za pomoč in postrežbo, 300,00 EUR iz naslova najemnine in da je imela dne 23. 5. 2021 na hranilni vlogi 41.003,80 EUR. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da nasprotna udeleženka ima premoženje, s katerim lahko krije stroške tega postopka. Tudi te ocene pritožnica ne izpodbija. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene okoliščine pravilno, skladno z določbo prvega odstavka 70. člena ZNP-1, odločilo, da mora stroške tega postopka, ki obsegajo stroške izdelave izvedenskega mnenja sodnega izvedenca s področja psihiatrije v znesku 464,10 EUR, kriti nasprotna udeleženka.
pogodba o delu - aktivna procesna legitimacija - popis del - predračun - vzrok za napako
Razlogi sodbe o tem ali so po pogodbi opravljena dela tožene stranke tudi vzrok (razlog) za zamakanje so nejasni, kontradiktorni in pomanjkljivi do te mere, da izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-2 člen 183.. ZPIZ-2H člen 3, 3/1.. URS člen 14, 50.
predčasna pokojnina - ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - pravnomočna in dokončna odločba upravnega organa - dokup zavarovalne dobe - enakost pred zakonom
Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse dotedaj, dokler dokup ni izveden oziroma so plačani prispevki. Pravico do vštetja takšne dobe se pridobi šele s plačilom prispevkov, kar se upošteva po pogojih veljavnih v času njene pridobitve. Povsem ustrezno je tako sklicevanje sodišča na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 327/2016 z dne 23. 5. 2017). Ker je ključno, da tožnik odmerjenih prispevkov za dokup dobe ni izvedel vse do konca veljavnosti ZPIZ-1, posledično to pomeni, da takšne dobe toženec ne more upoštevati kot to zahteva tožnik.
načelo formalne legalitete - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Sodišče v izvršilnem postopku zgolj prisilno izvršuje obveznost, kot je določena v izvršilnem naslovu, pri tem pa ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - pavšalne pritožbene navedbe
Tudi če je stečajni dolžnik pričakoval večji priliv iz naslova sklenjene podjemne pogodbe, bi se moral zavedati, da ima neporavnane obveznosti iz predhodno sklenjenih posojilnih pogodb. Dolžnik pa je prevzemal nove obveznosti (sklenil je še tri nove posojilne pogodbe), dodatnih sredstev pa ni pridobil. Pošten dolžnik v taki situaciji novih obveznosti ne bi prevzemal, temveč bi nadejana sredstva namenil poplačilu obstoječih posojil.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pobot v izvršilnem postopku - materialni pobot - ugovor ugasle pravice - predhodna odredba
Pravnomočno prisojena terjatev nikakor ne more biti sporna. OZ tudi nima določbe, ki bi dolžnika kakorkoli omejevala glede časa, v katerem lahko uveljavlja upnikovi terjatvi v pobot svoje nasprotne terjatve. Sam se odloči kaj bo storil s pravnomočno prisojeno terjatvijo, lahko tudi nič. Sicer jo lahko izterja ločeno od nasprotne terjatve upnika, lahko jo pobota.
Dejanska etažna lastnina v obliki nedokončane etažne lastnine ali navidezne solastnine po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine v okviru 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ampak na podlagi 107. člena SPZ.
motenje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženca trditvenega bremena, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo instituta samopomoči v smislu 31. člena SPZ, nista zmogla. Pravilno je namreč ugotovilo, da toženca sploh nista pojasnila, katero je bilo tisto ravnanje tožnice in kdaj točno je bilo storjeno, na katerega sta toženca reagirala z uporabo instituta samopomoči, in tako tudi ni mogoče preveriti, ali bi ravnanje tožencev predstavljajo takojšen odziv na predhodno ravnanje tožnice, ki bi pomenilo motenje soposesti. Posledično je na mestu zaključek prvostopenjskega sodišča, da pri ravnanju tožencev s postavitvijo zapornice čez dovozno cesto ni mogoče govoriti o samopomoči in da so tovrstne navedbe tožencev neutemeljene.
zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - predhodni stečajni postopek - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka
Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka le, če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v roku za ugovor (236. člen ZFPPIPP) poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Dolžnik zaradi vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo po tem, ko je upnik že vložil predlog za začetek stečajnega postopka, v nobenem primeru ne more biti v ugodnejšem položaju, kot če bi vložil predlog za redno prisilno poravnavo. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev kogentnih zakonskih določb in zlorabo postopka prisilne poravnave z namenom zavlačevanja in oviranja upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060598
OZ člen 419, 419/1, 419/2. ZPP člen 216, 216/1.
cesija - pravni položaj dolžnika pri pogodbeni cesiji - odločanje po prostem preudarku - trditveno in dokazno breme - spoznavna stiska - obseg opravljenih del
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi s tem poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze. Breme substanciranja je odvisno od možnosti dostopa do relevantnih informacij. Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče. Glede drugih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist.
Če je mogoče višini terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, mora sodišče izvesti in oceniti razpoložljive dokaze in ne sme odločati po prostem preudarku. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore. Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - po uradni dolžnosti začet postopek - skrbnik za poseben primer - dopolnitev predloga - poizvedbe - Center za socialno delo (CSD)
Naziranje CSD, da skrbnika za posebni primer ni (več) mogoče postavljati osebam z (dolgotrajnejšimi) težavami v razsojanju in da je tak primer absolutno izvzet iz upravnega postopka, je zmotno in pretirano.
Za začetek oficioznega postopka je nujna sodna presoja, ki jo napravi sodnik in ki jo mora izraziti navzven z izdajo obrazloženega sklepa o začetku postopka. Sodišče ga izda po tem, ko tudi na podlagi izvedenih primernih predhodnih procesnih dejanj (npr. poizvedbe o stanju in obravnavi osebe pred CSD ali pri osebnem zdravniku) oceni, ali obstajajo utemeljeni razlogi oziroma potreba po skrbništvu. Iz podatkov spisa izhaja, da je v obravnavanem primeru sodišče začelo opravljati potrebne poizvedbe pri CSD šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti ni izdalo. Prav tako še ni opravilo obveznega zaslišanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, oziroma vsaj poskusa zaslišanja te osebe, pa tudi naroka ne. Torej je izpodbijani sklep napačen oziroma vsaj preuranjen. Dokaz z izvedencem psihiatrične stroke sodišče praviloma izvede šele po opravljenem zaslišanju – pogovoru z osebo in po opravljenem naroku.
Meja med potrebo po skrbništvu za osebo ali med imenovanjem skrbnika za posebni primer se izkazuje v trajnosti in celovitosti nalog, ki jih je treba opraviti za osebo, da je zanjo ustrezno poskrbljeno. Kadar gre za časovno omejene, dovršne naloge ali za urejanje posameznih zadev, je primernejše oziroma lahko zadošča že imenovanje skrbnika za posebni primer (ki je milejše sredstvo, ki v ustreznem obsegu zadosti potrebi po varstvu in pomoči osebi.