ZIZ člen 40, 239. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 2, 9, 9/1, 9/2, 24. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 24.
aplikacija eizvršba - predlog za zavarovanje terjatve - vlaganje elektronskega predloga - vsebina predloga - obrazložitev predloga - dokument v elektronski obliki - elektronska vloga - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o zavarovanju - razlogi za ugovor
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku zavarovanja smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da bi morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama morala dolžnica uveljavljati v predhodnem davčnem postopku. Če je posamezen izvršilni naslov nepravilen po vsebini iz razlogov, ki jih je dopustno uveljavljati v pravnem sredstvu zoper listino, ki predstavlja izvršilni naslov, je namreč to stvar (pravočasnega uveljavljanja) rednih ali izrednih pravnih sredstev, kot jih določa ZDavP-2. V postopku zavarovanja pa dolžnica lahko ugovarja zavarovanju iz več razlogov, ki so primeroma navedeni v ZIZ. Tako lahko npr. ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je dolžnica izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v davčnem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le-teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve zavarovanja).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - reorganizacija - izbira presežnega delavca - ocena delovne uspešnosti - bolniški stalež - diskriminacija - pritožbene novote
Toženka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu. Bistveno je, da je toženka dokazala, da tožnici ni mogla zagotoviti dela na njenem delovnem mestu, saj je ukinila delovno mesto, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in tudi funkcijo pooblaščenega obdelovalca osebnih podatkov, ki jo je tožnica dejansko opravljala v okviru tega delovnega mesta.
Pravna teorija ter sodna praksa sicer podpirata stališče, da stroškovna posledica iz prvega odstavka 158. člena ZPP ne nastopi zgolj pri izrecnem umiku tožbe, temveč tudi v primerih, v katerih tožba po samem zakonu šteje za umaknjeno (na primer tretji odstavek 105.a člena ZPP). Ker pa citirana določba uporabe 155. člena ZPP ne izključuje, pa je potrebno pretehtati še, ali so bili priglašeni stroški za pravdo potrebni. Litispendenca oziroma visečnost pravde nastopi le z vročitvijo tožbe s pozivom, da tožena stranka odgovori nanjo. Pred tem trenutkom pa potrebni pravdni stroški za odgovor na tožbo, četudi je bil ta zaradi dejanske seznanitve s to tožbo v okviru drugega pravdnega postopka med pravdnima strankama dejansko vložen, ne morejo nastati.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - čas trajanja ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih
Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca pravilno ugotovilo, da pod vplivom psihotičnih doživljanj obstaja nevarnost, da bi udeleženka tudi povsem nevtralna dejanja drugih ljudi ali dejanja ljudi, ki bi ji hoteli pomagati, razumela kot njej sovražna in odreagirala s heteroagresivnim ravnanjem, kar se je zgodilo ob sprejemu v psihiatrično bolnišnico. Po prihodu iz bolnišnice hitro opusti jemanje predpisanih ji zdravil, kar ima za posledico, da se njeno psihično stanje hitro poslabša, s tem pa udeleženka hudo ogroža svoje zdravje, kot tudi zdravje drugih ljudi.
Nejemanje predpisane ji terapije lahko tudi pripelje do kronifikacije njene duševne motnje in poslabša možnosti izboljšanja stanja bolezni. Zato potrebuje 24 urni nadzor in varovanje, da se njeno stanje umiri. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja pri njej ne pridejo v poštev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060686
OZ člen 357.
plačilo zavarovalnine - zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - ocena invalidnosti - stopnja invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnih rokov - pravočasnost vložitve tožbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker je tožnik ob odločitvi pritožbene komisije 19. 12. 2019 izvedel, da mu tožena stranka invalidnine iz naslova deformacije prstov leve noge ne bo priznala, je takrat začel teči triletni oziroma petletni rok v smislu določila 357. člena OZ, ki se nanaša na zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah in se 29. 1. 2021, ko je bila tožba vložena, ni iztekel, zato je tožba vložena pravočasno.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - varstvo in vzgoja otroka - obseg stikov - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba sodne poravnave - ogroženost otroka - največja korist otroka - zagotovljeni bivanjski pogoji - možnosti staršev - spremenjene okoliščine - starševska skrb - poročilo centra za socialno delo
Presoja o tem, ali so se z odraščanjem potrebe otrok spremenile in bi bilo zanju bolj optimalno tedensko prehajanje med materjo in očetom, bo stvar postopka odločanja o očetovem predlogu za spremembo v ureditvi razmerja med njim in sinovoma. Ne gre za nujne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe.
Denarna obveznost, določena v izreku izpodbijanega sklepa, je po naravi stvari deljiva. Ker torej v izreku ni navedeno, da sta toženki solidarni dolžnici, velja, da je vsaka od njiju dolžna tožnikoma polovico zneska.
KZ-1 člen 252, 252/1, 252/1-1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
posebni primeri ponarejanja listin - kaznivo dejanje posebnih primerov ponarejanja listin - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravnost - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - protipravno ravnanje - zavrženje obtožnega predloga
V zakonskem opisu kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1 se določen pojem "neupravičeno" nanaša na celotno ravnanje, ki ga zajema zakonski opis, zato ni pravi zakonski znak in navedba tega pojma v opisu dejanja niti ni potrebna, temveč je za obstoj kaznivega dejanja bistveno, da neupravičena izpolnitev listine izhaja iz opisa dejanja kot celote.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo vozila - grajanje napak - obstoj stvarne napake - notifikacijska dolžnost
V skladu s 633. členom OZ je naročnik dolžan pregledati opravljeno delo, brž ko je mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Od podjemnika lahko zahteva odpravo napake v primernem roku, v določenih primerih pa lahko odstopi od pogodbe (637. in 638. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00060600
ZPP člen 214, 277, 277/1, 318. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 10. OZ člen 9, 239, 239/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - pravilnost vročitve - nevložitev odgovora na tožbo - afirmativna litiskontestacija - neprerekana dejstva - dolžnost izpolnitve obveznosti
Očitno gre za vročitev, ki je skladna pravu zaprošene države, saj sicer sodišče v Stuttgartu ne bi označilo na obrazcu, da je bila vročitev opravljena. Iz potrdila izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu tožene stranke. Pritožbene trditve v zvezi s tem so le pavšalne in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pravilni vročitvi tožbe ne omajejo.
pristojnost - spor iz pristojnosti okrožnega sodišča - kompetenčni spor - gospodarski spor - personalni kriterij - stvarna pristojnost
Kriteriji za določitev gospodarskega spora so v ZPP taksativno našteti in v sporih med domačimi osebami temeljijo na personalnem kriteriju iz 481. člena ZPP. Zato ni nobenega dvoma, da je spor o pristojnosti na podlagi navedenega potrebno rešiti tako, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki se je neupravičeno izreklo za stvarno nepristojno, čeprav sta tožeča stranka in prva tožena stranka gospodarski družbi.
Ker je toženec prijavo naredil na podlagi dogodkov, ki so se izkazano zgodili, mu ni mogoče očitati krivde, če je bila njegova ocena pravne kvalifikacije, kot pravnega laika, napačna. Toženčevo ravnanje ni bilo usmerjeno v povzročitev škode tožniku z namenom, da ga prizadene, ampak je bila vložitev ovadbe reakcija toženca na dolgotrajne tožnikove pritiske, ki so postajali vse bolj agresivni. Zato vložena ovadba ni bila protipravno oziroma nedopustno ravnanje.
Potemtakem mora toženka, ki je (delno) izpolnila zahtevek, povrniti tožnici do tedaj nastale pravdne stroške, ker je ta tožbo delno umaknila takoj po izpolnitvi opustitvenega dela zahtevka.
predlog za obnovo postopka - kreditna pogodba v CHF - nična pogodba - razlogi za obnovo postopka - novi dokazi - nova dejstva in dokazi
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočno sodno odločbo. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti, ki je v obliki ustavnega načela določena v 158. členu Ustave, je sestavni del pravice od učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Del te pravice je tudi prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča. Zato je pri oceni dovoljenosti in utemeljenosti obnovitvenih razlogov potrebna stroga presoja.
Novi dokazi tudi v ničemer ne spreminjajo presoje sodišča prve stopnje, da v času sklenitve pogodbe ni bilo kršeno načelo enake vrednosti dajatev, saj toženka na podlagi spremembe tečaja zaradi dolžnosti zaprtih pozicij ni imela posebnih dobičkov. Zgolj zaradi razkoraka v stopnji informiranosti med banko kot finančnim strokovnjakom in potrošnikom zato ni mogoče zaključiti, da je bilo pogodbeno razmerje že od vsega začetka nepošteno ter nično in novi dokazi drugačne presoje ne utemeljujejo.
zastaranje odškodninske terjatve - povzročitev škode (odklop vode) - subjektivni in objektivni zastaralni rok - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Toženka je 12. 4. 2012 pri tožnici izvedla odklop vodnega priključka in takrat brez vednosti tožnice odtujila vodomer in pripadajoča ventila. Tožnica se je s tem seznanila najkasneje 2. 8. 2012. Zoper toženko ni v zvezi s tem sprožila nobenega sodnega postopka, dogovora o vračilu, ki naj bi bil sklenjen v letu 2019, pa ni dokazala. Terjatev tožnice je zastarala.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 283, 283/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - prištevnost obdolženca
Okrožni državni tožilec sicer izrecno uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, vendar je pritožbeno sodišče v navedbah, da je sodišče prve stopnje na eni strani povzemalo ugotovitve sodnega izvedenca psihiatrične stroke B. B., da je obdolženi dne 8. 9. 2020 razumel pomen svojega dejanja in ravnanja ter se zavedal in razumel ustrezna opozorila, na drugi strani pa je iz lastnega zaključilo, da obdolženi dne 8. 9. 2020, ko je zoper sebe podal samoobtožbo, ni bil razpravno sposoben, prepoznalo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je po oceni pritožbenega sodišča tudi podana. Razlogi o odločilnih dejstvih, tj. glede vprašanja obdolženčeve prištevnosti tempore criminis v izpodbijani sodbi so popolnoma nejasni in v precejšnji meri s seboj v nasprotju
Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti striktno, saj bi se sicer dopuščalo arbitrarno sojenje. Striktna razlaga o mejah pritožbenega preizkusa sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Ko stranka uveljavlja kakšno procesno kršitev, jo mora navesti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati procesnopravni sklep o obstoju procesne kršitve. Takšnim zahtevam pritožnica ni zadostila. S pritožbenimi navedbami o tem, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki dovolilo, da na naroku postavlja vprašanja, ki niso imela nobene trditvene podlage, ni določno opisala, katera so bila ta vprašanja (in posledično - na katera tako ugotovljena dejstva ne bi smelo opreti svoje odločitve, če jo je). Šele potem, ko bi tako ravnala, bi pritožbeno sodišče lahko preverilo, ali so konkretno zatrjevana procesna dejstva resnična in, če je temu tako, nato presojalo o obstoju procesne kršitve. Pritožbenemu sodišču se namreč nikoli ne more naložiti, da bo v vlogah stranke, ki jih je vložila v postopku pred sodiščem prve stopnje, samo iskalo in preverjalo, ali je imel postopek dokazovanja (v tem primeru dokazovanja z zaslišanjem prič in zakonitih zastopnikov) ustrezno trditveno podlago.
Upravnik v zunanjem razmerju s tretjo osebo lahko nastopa tudi v svojem imenu in za račun etažnih lastnikov.
gradbena pogodba - bančna garancija - pogodbeno dogovorjena garancija - neodvisna bančna garancija - bančna garancija za odpravo napak - temeljno razmerje - odprava stvarne napake - jamčevalni rok - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - podaljšanje bančne garancije
Neodvisna bančna garancija načeloma omogoča izplačilo tudi na podlagi neutemeljenega zahtevka, ker se ne preverja ali je resnično prišlo do kršitve temeljnega posla. To pravilo pa ni absolutno in v določenih redkih primerih lahko banka garant zavrne izplačilo, če je zahtevek očitno neutemeljen. Neutemeljenost pa mora izhajati že iz samega zahtevka za unovčenje, tako da jo lahko banka garant prepozna tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - neizvedba dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - predujem za izvedenca - neobstoj vzročne zveze - nedokazanost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Sodišče je glede na tožbene navedbe utemeljeno štelo, da tožnik primarno zahteva sodnega izvedenca s področja travmatologije in tega tudi postavilo. Ker tožnik predujma za izvedenca s področja oftalmologije ni založil, sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.
napotitev dedičev na pravdo - vračunavanje daril v nujni delež - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - prikrajšanje nujnega dednega deleža - idealna ali realna kolacija - ugotovitev vrednosti zapuščine - razpoložljivi del zapuščine
O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino.
Sodišče v izpodbijanem sklepu res ni posebej ugotavljalo obračunske vrednosti zapuščine, skupnega nujnega deleža, razpoložljivega dela zapuščine ter prikrajšanja nujnih dednih deležev, vendar je glede na nesporne ugotovitve, da v zapuščino spadajo le zanemarljiva denarna sredstva ter osebno vozilo, ki je praktično brez vrednosti, glede na 28. člen ZD, po katerem se izračuna nujni delež in razpoložljivi del, nedvomno, da so nujni dedni deleži, glede na vrednost nepremičnine, ki je bila podarjena, prikrajšani. V primeru, ko ni dovolj premoženja, da bi se vsakemu sodediču, ki vračunanje zahteva, iz zapuščine dodelila enaka vrednost, kot je vrednost darila ali volila, ki ga je dobil dedič, ki se mu darilo ali volilo obračunava, se lahko prikrajšanje nujnih dednih deležev odpravi le z vračilom daril v zapuščino.