sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - nadomestni sklep - zmotna uporaba materialnega prava - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža
Če sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in odloči, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg), ZSReg nima nobenih določb glede usode vpisanih podatkov. Višje sodišče v takem primeru nima podlage za odločitev o izbrisu vpisanega podatka. Zakon registrskemu sodišču nalaga, da vpiše izbris vpisa le na podlagi spremembe sklepa, na podlagi katerega je bil vpis opravljen, ne pa v primeru, če je bil sklep, na podlagi katerega je bil opravljen vpis, razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču v nov postopek. Šele tedaj, če in ko bo registrsko sodišče v ponovljenem postopku odločilo drugače kot prvič in bo zahtevek za vpis zavrnilo, bo na podlagi takega sklepa imelo podlago tudi za izbris opravljenega vpisa. Izbris opravljenega vpisa se tako lahko opravi šele, če in ko registrsko sodišče v ponovljenem postopku zavrne zahtevek za vpis, saj ZSReg za primer ponovnega odločanja na podlagi razveljavljenega sklepa nima posebnih določb o tem, da se na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi izbris vpisa, kot je to v drugem odstavku 40. člena določeno za primer, če sodišče druge stopnje s pravnomočnim sklepom že zavrne zahtevek za vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059061
OZ člen 349, 349/1, 364, 364/1, 364/2.
gradbena pogodba - začasna situacija - delno plačilo - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - pripoznava dolga - pripoznava terjatve - konkludentno ravnanje dolžnika - prava volja - zastaranje - pretrganje zastaranja
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Če se pripoznava nanaša na določeno višino dolga, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Da bi dolžnikovo dejanje lahko imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Pri tem je odločilno, kako je (konkludentno) dolžnikovo dejanje objektivno videti. Pri presoji okoliščin, ki kažejo na toženkino pripoznavo dolga, tako ni pomembno, ali so bile toženkine zahteve po predložitvi izjav podizvajalcev utemeljene ali ne, pač pa zgolj, ali je mogoče na njihovi podlagi razpoznati toženkino voljo, da je tožnici z zadnjim nakazilom zneska po IV. začasni situaciji sporočila tudi, da obstaja dolg po tej situaciji še za neplačani znesek.
Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti striktno, saj bi se sicer dopuščalo arbitrarno sojenje. Striktna razlaga o mejah pritožbenega preizkusa sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Ko stranka uveljavlja kakšno procesno kršitev, jo mora navesti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati procesnopravni sklep o obstoju procesne kršitve. Takšnim zahtevam pritožnica ni zadostila. S pritožbenimi navedbami o tem, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki dovolilo, da na naroku postavlja vprašanja, ki niso imela nobene trditvene podlage, ni določno opisala, katera so bila ta vprašanja (in posledično - na katera tako ugotovljena dejstva ne bi smelo opreti svoje odločitve, če jo je). Šele potem, ko bi tako ravnala, bi pritožbeno sodišče lahko preverilo, ali so konkretno zatrjevana procesna dejstva resnična in, če je temu tako, nato presojalo o obstoju procesne kršitve. Pritožbenemu sodišču se namreč nikoli ne more naložiti, da bo v vlogah stranke, ki jih je vložila v postopku pred sodiščem prve stopnje, samo iskalo in preverjalo, ali je imel postopek dokazovanja (v tem primeru dokazovanja z zaslišanjem prič in zakonitih zastopnikov) ustrezno trditveno podlago.
Upravnik v zunanjem razmerju s tretjo osebo lahko nastopa tudi v svojem imenu in za račun etažnih lastnikov.
gradbena pogodba - bančna garancija - pogodbeno dogovorjena garancija - neodvisna bančna garancija - bančna garancija za odpravo napak - temeljno razmerje - odprava stvarne napake - jamčevalni rok - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - podaljšanje bančne garancije
Neodvisna bančna garancija načeloma omogoča izplačilo tudi na podlagi neutemeljenega zahtevka, ker se ne preverja ali je resnično prišlo do kršitve temeljnega posla. To pravilo pa ni absolutno in v določenih redkih primerih lahko banka garant zavrne izplačilo, če je zahtevek očitno neutemeljen. Neutemeljenost pa mora izhajati že iz samega zahtevka za unovčenje, tako da jo lahko banka garant prepozna tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - neizvedba dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - predujem za izvedenca - neobstoj vzročne zveze - nedokazanost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Sodišče je glede na tožbene navedbe utemeljeno štelo, da tožnik primarno zahteva sodnega izvedenca s področja travmatologije in tega tudi postavilo. Ker tožnik predujma za izvedenca s področja oftalmologije ni založil, sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059090
OZ člen 111. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - zaprtje računa - povrnitev sredstev
Materialno pravna posledica zaprtja transakcijskega računa je obveznost povrnitve tistih sredstev, ki jih je tožnica izplačevala z omenjenega računa za toženko in za katera toženka ni imela kritja ter predstavljajo negativno stanje na računu (drugi odstavek 1054. člena ZOR v zvezi s 1061. členom OZ in 111. člen OZ).
postopek za plačilo sodne takse - pravilno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse z navedbo napačne reference
Tudi plačilo sodne takse, ki bi bilo pravočasno opravljeno na napačen sklic, bi se štelo za pravilno plačano sodno takso. Pogoj pa je, da je bil namen plačila plačati sodno takso za obravnavano zadevo oziroma za pritožbo, za katero je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom štelo, da je umaknjena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059589
ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 402, 402/3, 402/5, 503, 503/2, 507, 507/1. KZ-1 člen 75, 75/2.
protipravna premoženjska korist - vračilo koristi - predlog za obročno plačilo - zamuda roka - prekluzivni rok - zavrženje predloga - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Drugi odstavek 503. člena ZKP in drugi odstavek 75. člena Kazenskega zakonika dopuščata, da sme sodišče v upravičenih primerih dovoliti obročno plačilo pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa sme obsojeni ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP predlog za obročno plačilo podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.
napotitev dedičev na pravdo - vračunavanje daril v nujni delež - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - prikrajšanje nujnega dednega deleža - idealna ali realna kolacija - ugotovitev vrednosti zapuščine - razpoložljivi del zapuščine
O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino.
Sodišče v izpodbijanem sklepu res ni posebej ugotavljalo obračunske vrednosti zapuščine, skupnega nujnega deleža, razpoložljivega dela zapuščine ter prikrajšanja nujnih dednih deležev, vendar je glede na nesporne ugotovitve, da v zapuščino spadajo le zanemarljiva denarna sredstva ter osebno vozilo, ki je praktično brez vrednosti, glede na 28. člen ZD, po katerem se izračuna nujni delež in razpoložljivi del, nedvomno, da so nujni dedni deleži, glede na vrednost nepremičnine, ki je bila podarjena, prikrajšani. V primeru, ko ni dovolj premoženja, da bi se vsakemu sodediču, ki vračunanje zahteva, iz zapuščine dodelila enaka vrednost, kot je vrednost darila ali volila, ki ga je dobil dedič, ki se mu darilo ali volilo obračunava, se lahko prikrajšanje nujnih dednih deležev odpravi le z vračilom daril v zapuščino.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - domneva priznanja neprerekanih dejstev
Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi conclusio, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.
Zgolj okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ne more predstavljati ovire sodišču za odločitev v sporu na podlagi 488. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 49, 49/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice - zakonska domneva - izpodbojnost zakonske domneve - načelo vestnosti in poštenja - nesorazmernost prevzetih obveznosti
Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem navedene zakonske domneve je na dolžniku.
Zakon v 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne zahteva, da morajo biti dejanja, ki so predmet presoje po tej zakonski določbi, izpodbijana.
Če je dolžnik svoje premoženje brezplačno obremenil z ustanovitvijo stvarnih pravic v korist svoje žene in sina, ker se je bal posledic iz določenih sodnih postopkov, kar je vplivalo na njegov premoženjski položaj, slednje pomeni, da je njegovo delovanje bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in ne obratno.
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - unovčenje stečajne mase - izterjava terjatev stečajnega dolžnika - možnosti za uspeh - tveganje - kontrola dela stečajnega upravitelja - obrazloženost sklepa - enako varstvo pravic - pravica do pritožbe
V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga med drugim tudi zastopa pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase. Med unovčenje stečajne mase sodi tudi izterjava terjatev stečajnega dolžnika. Ker gre za unovčenje stečajne mase, za kar ima upravitelj neposredno in izrecno zakonsko pooblastilo, njegova dejanja s tem v zvezi ne morejo biti nedopustna.
Ni naloga stečajnega sodišča, da ob izdaji soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka usmerja upravitelja s tem, da presoja njegovo izbiro sodnega postopka v smislu cenovne opredelitve oziroma kateri postopek izbrati kot stroškovno bolj ugoden. Pri tem višina stroškov v posameznem sodnem postopku tudi nikoli ni odvisna le od ene stranke postopka, temveč tudi od procesnih dejanj drugih strank postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060722
ZVZD-1 člen 39.. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost delodajalca - skupno delovišče - dejanski delodajalec - napotitev na delo - navodila za delo - varnost in zdravje pri delu - vzročna zveza - protipravno ravnanje - prekluzija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni organizirala dela na gradbišču - delovišču naročnika, ni dajala navodil za delo na tem delovišču (na njem ni imela svojega delovodje) in ni imela obveznosti, da delo nadzira. Glede na tako ugotovljena dejstva se je utemeljeno sklicevalo na sodno prakso, ki je v primeru skupnih delovišč odškodninsko odgovornost razširila preko delodajalca v formalnem smislu (tožena stranka) na naročnika del, ki organizira delovni proces na skupnem gradbišču, odgovarja za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih izvajalcev in s tem odgovarja kot dejanski delodajalec z vidika odškodninske odgovornosti. Ker je bil v razmerju do tožnika naročnik v vlogi dejanskega delodajalca z vidika odškodninske odgovornosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo odškodninske odgovornosti tožene stranke za tožnikovo nesrečo pri delu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059075
ZKP člen 18, 18/2, 220, 219.a.. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2.. URS člen 35.
kaznivo dejanje ropa - najeto vozilo - pričakovana zasebnost - podatki GPS naprave - pridobitev podatkov - varstvo pravic zasebnosti - zakonitost dokazov - zakonitost pridobitve dokaza - dokazi iz postopka v tuji državi - oprostilna sodba - dokazna ocena
Posledično ni bilo prepričljivo ugotovljeno, ali se odgovor italijanskega tožilstva, ki poudarja nujnost odredbe oziroma naknadne odobritve pridobljenih podatkov GPS naprave, nanaša zgolj na namestitev GPS naprav v vozilo s strani policije in pridobivanje lokacijskih podatkov na podlagi takšne namestitve ali pa tudi na primere, kot je obravnavani, in sicer ko je naprava GPS že nameščena s strani najemodajalca vozila in je najemnik o tem pogodbeno obveščen, najemodajalec pa po tem, ko izve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in naj bi bilo njegovo vozilo s tem kaznivim dejanjem povezano, posreduje GPS podatke policiji.
ZPP člen 111, 139, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 54, 81.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pisna oblika - rok za odgovor na tožbo - zamudna sodba - fikcija vročitve
Toženka pisanja ni dvignila, zato je fikcija vročitve nastopila 8. 4. 2022. Čeprav ji je bilo pisanje dne 11. 4. 2022 puščeno v poštnem nabiralniku, je rok za odgovor na tožbo pričel teči 9. 4. 2022, pri čemer se je sodišče pravilno sklicevalo na sodno prakso, iz katere izhaja, da ni pomembno, kdaj je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, ampak je za datum vročitve pomemben iztek roka za dvig poštne pošiljke. Toženka je na tožbo odgovorila 26. 4. 2022, kar je po izteku roka za odgovor na tožbo, ki se je skladno z določbo 111. člena ZPP o štetju rokov iztekel 25. 4. 2022.
ZSKZDČEU-1 člen 209, 210, 212, 212/1, 224, 224č. Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (2018) priloga 1, 2. ZKP člen 131.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - država članica EU - odvzem premoženjske koristi - oblika potrdila - zastaranje - pristojnost davčnega organa
Okoliščina, ali je bila država, ki predlaga priznanje in izvršitev svoje sodbe, v času, ko je postala sodba pravnomočna, že članica Evropske unije ali ne, za odločanje o utemeljenosti predloga nima pomena. Republike Hrvaška in Republika Slovenija sta v času, ko je prva slednji podala predlog za priznanje in izvršitev svoje sodbe, druga pa o tem odloča, članici Evropske unije, zato sta druga drugi upravičeni podati tak predlog oziroma dolžni presojati njegovo upravičenost ter sodbo priznati in izvršiti, če so za to podani pogoji, določeni v ZSKZDČEU-1. Presoja okoliščin, ali je prišlo do zastaranja pravice do odvzema premoženjske koristi in ali so organi Republike Hrvaške pred podajo obravnavanega predloga Republiki Sloveniji poskušali izterjati protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ni predmet tega postopka. Odločanje o ugovoru zastaranja je v pristojnosti davčnega organa, ki je pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi.
sprememba imena mladoletne osebe - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pravno podlago, ki jo je treba uporabiti v obravnavani zadevi. Izbira in sprememba osebnega imena spada med zadeve izvajanja starševske skrbi (151. člen DZ), posebej pa je to vprašanje urejeno v ZOI-1, ki v splošnih določbah opredeljuje osebno ime kot pravico državljana, ki mu zagotavlja identiteto ter varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Tako zasnovano pravico v imenu mladoletnega otroka, ki še ni dopolnil devet let, izvršujejo starši (12. člen ZOI-1), pri starejših otrocih pa je za spremembo imena, priimka ali obojega potrebna njihova privolitev. Kadar med staršema ni soglasja o spremembi otrokovega imena, mora tisti, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so za to podani utemeljeni razlogi, kar pa je takrat, ko je takšna sprememba v otrokovo korist (prvi odstavek 8. člena ZOI-1).
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/3, 432/1, 432/1-2.
pripor v skrajšanem postopku - ugotovitveni sklep
Procesni zakon glede ponovitvene nevarnosti ne predpisuje nobenih posebnih ali drugačnih okoliščin za presojo take nevarnosti v skrajšanem postopku od tistih, ki so določene v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za redni postopek.
ZPP člen 458, 458/1. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 11, 11/1.
okoljska dajatev - zavezanec za plačilo okoljske dajatve - odvajanje odpadnih voda - onesnaževanje - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi
Katerih dokazov sodišče prve stopnje ni upoštevalo, pritožba ne pojasni, zato pritožbene navedbe, da je upoštevalo le obremenilne dokaze, ne pa tudi razbremenilnih, ni mogoče preizkusiti.
Ne drži, da bi bila okoljska dajatev vezana na pitno vodo. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode je pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, in onesnažuje okolje z odvajanjem te odpadne vode.
ZJA člen 24, 25.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 73, 73/1.. ZUP člen 224, 224/1.
pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zakonitost razrešitve - dokončnost odločbe - prekinitev postopka - diskriminacija
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da sta se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi, ki je bila tudi sicer sklenjena za čas trajanja mandata, dogovorili za drugačen način njenega prenehanja, kot jih določa ZDR-1, in sicer za prenehanje z razrešitvijo. Razrešitev, ki je bila izvedena z odločbo Vlade RS z dne 12. 11. 2020, predstavlja objektivno dejstvo, ki je povzročilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico kot poslovodno osebo, pri čemer tožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je presoja zakonitosti prenehanja odvisna od vprašanja, ali je bila razrešitev zakonita.
Utemeljenost razlogov za razrešitev ni predmet presoje v delovnem sporu (sodba in sklep VS RS VIII Ips 257/2016 z dne 7. 3. 2017, sodba VS RS VIII Ips 49/2018 z dne 19. 6. 2018).