Namen posestnega varstva je hitro zavarovanje spornega dejanskega (posestnega) stanja, ne glede na morebitne stvarne ali druge pravice, ki jih imajo pravdne stranke na sporni stvari, hkrati pa tudi preprečitev ter sankcioniranje samovoljnega - enostranskega spreminjanja takega stanja.
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka, kar je utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo.
Višina odškodnine za premoženjsko škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico; torej od števila ur, ki ustreza uram več opravljenega dela zaradi kršitve delodajalca, tj. neplačanim uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
stroški postopka - napaka sodišča - povzročitev nepotrebnih stroškov - po naključju povzročeni stroški - naključje, ki se primeri stranki
ZPP v 156. členu določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pa stroške, ki stranki nastanejo zaradi naključja, ki se je njej primerilo, krije stranka sama. Kot tako naključje gre po sodni praksi in teoriji obravnavati tudi ravnanje sodišča, katerega posledica je bila aktivnost stranke, ki mu je povzročila nepotrebne stroške, zlasti kadar so bili ti stroški povzročeni v razmerju stranka - sodišče.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - načelo pravne države - neposredna odškodninska odgovornost sodnika - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nepristranskost in neodvisnost sojenja - materialna imuniteta sodnika - ovira za začetek pravde - zavrženje tožbe - nedovoljenost tožbe
Materialna sodniška imuniteta je namenjena varstvu sodnikove neodvisnosti in nepristranskosti ter zagotavljanju neoviranega dela sodne oblasti oziroma nemotenega teka sodnih postopkov. Materialna sodniška imuniteta pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka.
Delovanja fizične osebe (sodnice) od delovanja državnega organa oziroma države v tem primeru ni mogoče ločiti, saj so njena dejanja v konkretni zadevi dejanja državnega organa oziroma države.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - začasna ureditev stikov - določitev obsega stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Čeprav opisani stiki potekajo redno, jih je sodišče prve stopnje uredilo še z začasno odredbo, ker se je prepričalo, da je odnos med udeležencema postopka še vedno konflikten. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da je začasna odredba nujna zaradi zaščite otroka pred nadaljnjim izpostavljanjem starševskemu konfliktu.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060037
ZGD-1 člen 51, 480. ZNP-1 člen 149, 151, 154. ZIZ člen 272. SPZ člen 15.
zavrnjena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje
Ker iz razlogov sklepa izhaja, da bi predlog za izdajo začasne odredbe, kot je postavljen, posegel v samo poslovanje družbe, ki je samostojna pravna oseba, predlogu za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža pa je že bilo ugodeno v drugem postopku, predlagateljica s predlogom za izdajo začasne odredbe namena zavarovanja ne more doseči.
V skupno premoženje zakoncev lahko spada le poslovni delež v gospodarski družbi, sama družba kot samostojen pravni subjekt in premoženje gospodarske družbe pa ne predstavljata skupnega premoženja. Za skupnega zastopnika se lahko postavi zgolj družbenik, ki je že vpisan v sodni register. Če v register nista vpisana oba zakonca, ni potrebe po urejanju razmerja med njima kot skupnima imetnikoma deleža in gospodarsko družbo. Glede na to, da se v razmerju do družbe za družbenika šteje le tisti družbenik, ki je vpisan v sodni register, se tudi predlog za vpis soimetništva udeležencev na poslovnem deležu posledično nanaša na razmerja med družbeniki, ne pa na ureditev skupnolastniških razmerij na stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00059327
OZ člen 323, 323/1, 346. ZTFI člen 7, 7/2, 7/2-4, 7/5, 8, 8/5, 214, 214/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 70, 70-6, 339, 339/2, 339/2-2.
kreditna pogodba v CHF - kršitev pogodbenih obveznosti - ničnost - ničnost kreditne pogodbe - zastaranje - zastaralni rok - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje kondikcijskega zahtevka - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pravna oseba - standard skrbnosti - profesionalna skrbnost - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odškodninska odgovornost bank - pojasnilna dolžnost banke - konverzija - valutno tveganje - prenovitev (novacija) - finančni instrumenti - izločitev sodnika
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da kreditodajalci v primeru, ko je bila kreditojemalcu omogočena konverzija kredita, niso hkrati prevzeli tudi obveznosti, da kreditojemalcem ponudijo konverzijo kredita ob pravem času. Če takšen zaključek velja za potrošniške kredite, še toliko bolj to velja za kredite pravnih oseb, katerih poslovodstvo zavezuje višja stopnja skrbnosti v lastnih zadevah od fizičnih oseb.
Da je prepovedni tožbeni zahtevek dovolj določen, morajo biti v njem jasno opredeljeni elementi, ki so relevantni za presojo dopustnosti ravnanja toženke in omejujejo obseg prepovedi. Po mnenju pritožbenega sodišča omiljena zahteva po konkretizaciji tožbenega zahtevka velja le za opustitvene zahtevke, ne pa za odstranitvene, saj je treba izjeme razlagati ozko.
ZObr člen 46, 98c, 98c/2, 97f, 97f/3.. ZPP člen 8.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZDR-1 člen 158.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
Sodišče prve stopnje je za vsak dan posebej natančno ugotavljalo, kdaj je tožnik začel in kdaj zaključil z delom ter koliko ur dela več je opravil na račun manjkajočega dnevnega počitka. Okoliščina, da t. i. dodatne naloge niso ustrezno evidentirane v poročilih in drugih listinah, ki jih je predložila toženka, in da poveljnik kontingenta o obsegu določenih nalog tožnika ni bil podrobneje seznanjen, ne pomeni, da te niso bile dejansko opravljene in da tožnik ni pričel z opravljanjem nalog na misiji vsakokrat ob 6.00 uri zjutraj.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je tožniku prisodilo neto znesek odškodnine. S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala (VIII Ips 23/2019). Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršila plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. člena ZDavP-2).
Ker sodišče prve stopnje do sprejetja izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno s pravnomočno odločitvijo glede delne izločitve dokazov, se do tega ni moglo opredeliti.
izročitev denarja - namen izročitve denarja - nakazilo denarnih sredstev - namen nakazila - posojilna pogodba ali darilo - posojilna pogodba - vrnitev posojila - odplačna pogodba - darilna pogodba - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena izpovedi prič - dokazna ocena izpovedi stranke
Namen strank ob izročitvi denarja ni bila neodplačna obogatitev toženke, temveč pomoč, da prebrodi finančno stisko, ki pa jo bo vrnila, ko ji bodo to omogočale razmere (prodaja hiše).
Sodišče pri oceni izpovedi strank in prič ne vrednoti le vsebine izjav, temveč pri oceni prepričljivosti nujno izhaja iz osebne zaznave, ki si jo je ustvarilo ob njihovem izpovedovanju.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/2, 47, 47/5.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca
Ocena stroškov odprave napak, ki jo je izvedenec izvedel, ni predstavljala samostojnega ločenega dela izvedenca od ugotovitve obsega samih napak, temveč je s slednjim v okviru odločitve o tožbenem zahtevku neločljivo povezana. Zato višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki posebne nagrade za cenitev izvedencu ni priznalo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - sprememba naslova dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - oškodovanje upnikov - nepismena oseba
Odpust obveznosti je namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti med postopkom osebnega stečaja in že največ pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja niso ravnali nevestno in nepošteno. Upoštevati je potrebno, da je odpust obveznosti pravna dobrota, ki je v škodo upnikom in njihovi ustavni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Po volji zakonodajalca je sicer tak poseg v ustavne pravice upnikov dopusten, vendar pa je pri tem treba strogo presojati dolžnikova ravnanja, ki predstavljajo njegove obveznosti tako pred kot med postopkom osebnega stečaja.
S svojim ravnanjem je upraviteljici onemogočal reden nadzor, kar je temeljna dolžnost upravitelja med postopkom odpusta obveznosti. S tem je tudi nedopustno posegel v ustavne pravice upnikov.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o pravdnih stroških, upoštevaje pri tem procesno določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP. Po prvi zakonski določbi je upoštevalo načelo uspeha v pravdi (tožnik je namreč v postopku v celoti propadel, saj je bila njegova tožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena), po drugi pa pravilno upoštevalo načelo potrebnosti nastalih stroškov tožencu.
ZDR-1 člen 155, 179.. ZObr člen 97f.. ZJU člen 140.. ZSSloV člen 53.. ZPP člen 337, 337/1.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - pritožbena novota - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - razveljavitev sodbe
Višina odškodnine za škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od vrste in obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico. Predmet obravnavanega spora je premoženjska škoda. Trditveno podlago za odškodnino za premoženjsko škodo predstavljajo navedbe o več opravljenih urah dela (opravljenih takrat, ko bi tožnik moral počivati).
Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane (prim. sklepa VSRS VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021).
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina - deljena odgovornost - grožnje - slabo zdravstveno stanje - poslabšanje zdravstvenega stanja - mnenje izvedenca - odločitev o stroških postopka - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Toženec se neutemeljeno zavzema za deljeno odškodninsko odgovornost. Gre za presojo vzročne zveze med dejanjem in škodnim dogodkom. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti se smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati le tiste okoliščine, ki običajno, praviloma v rednem teku stvari pripeljejo do škode. Nastala škoda v obravnavanem primeru ni adekvatna v razmerju z očitanim vzrokom. Zatrjevana škoda je nenavadna in izredna. Vožnja po tuji poti praviloma in običajno ne pripelje do hudega verbalnega nasilja in groženj s smrtjo z uporabo vrtnega orodja.
stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - umik predloga - ustavitev postopka - priključitev na komunalno omrežje - izgradnja kabelskega sistema - gradnja na tuji nepremičnini - sprememba lastništva - meja med parcelama - ravnanje nasprotnih udeležencev
Glede na pravno varstvo, kot ga je zahteval predlagatelj, je sodišče pravilno naložilo predlagatelju, da plača nasprotnemu udeležencu stroške tega postopka. Predlagatelj se zato v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka oz., da bi moralo naložiti nasprotnemu udeležencu, da plača stroške postopka predlagatelja, ker je predlagatelj moral vložiti predlog, ker nasprotni udeleženec ni dal soglasja predlagatelju, da položi električni kabel na nepremičnini nasprotnega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00060797
ZST-1 člen 10, 10/6, 11, 12a, 12a/1, 12a/2. ZSVarPre člen 27.
taksne oprostitve na podlagi zakona - taksa za pritožbo v postopku zaradi oprostitve plačila sodnih taks - dolžnost plačila sodne takse - napačen pravni pouk - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ponovna odločitev o isti stvari - uveljavljanje spremenjenih okoliščin - trditveno breme stranke - obremenjenost nepremičnin - spremenjenih okoliščin ni - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje - premoženjski cenzus - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, taksne obveznosti ni. Vendar napačen pravni pouk ni v ničemer vplival na toženčev položaj, saj prvostopenjsko sodišče od toženca ni terjalo takse za pritožbo zoper obravnavani sklep.
Toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovljeno toženčevo premoženjsko stanje preprečuje ugoditev njegovemu predlogu.
Ne glede na pritožbene navedbe o kršitvi domneve nedolžnosti, pravice do pravnih jamstev in kršitev pravice do poštenega sodnega postopka pa je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju dejstva, da se po nastopu pravnomočnosti obtožbe ni soočalo z novimi dejstvi oziroma dokazi, ki bi vplivali na utemeljenost suma, utemeljen sum glede vseh iz obtožbe izhajajočih očitkov kaznivih dejanj, naslonilo na pravnomočnosti obtožnice in ne zgolj na priznanje nekaterih kaznivih dejanj.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom - nagrada za delo stečajnega upravitelja - končni seznam preizkušenih terjatev - končno poročilo stečajnega upravitelja - nerelevantne pritožbene navedbe
Posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev je namenjeno ažuriranju stanja terjatev ob izdelavi načrta razdelitve stečajne mase. Končnega seznama preizkušenih terjatev ni potrebno posodabljati takrat, ko ni razdelitve stečajne mase.