ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - začasna ureditev stikov - določitev obsega stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Čeprav opisani stiki potekajo redno, jih je sodišče prve stopnje uredilo še z začasno odredbo, ker se je prepričalo, da je odnos med udeležencema postopka še vedno konflikten. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da je začasna odredba nujna zaradi zaščite otroka pred nadaljnjim izpostavljanjem starševskemu konfliktu.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kaznivo dejanje nasilništva - stek kaznivih dejanj - pravna opredelitev dejanja - izločitev sodnika seznanitev z dokazom - izločitev dokazov - ukrep prepovedi približevanja - kršitev pravice do enakega varstva pravic - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - odločitev o dokaznem predlogu - znova začeta glavna obravnava - prosta presoja dokazov
Po Ustavnem sodišču razveljavljena sklepa ne sodita med dokaze, ki bi po določbah ZKP morali biti iz spisa izločeni. Zapoved izločitve se nanaša na posebej določene dokaze iz drugega odstavka 83. člena ZKP, ki so v zvezi z obdolženčevimi ravnanji iz opisa dejanj po vloženi obtožnici, medtem ko je prvi sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti dokaz o ravnanju preiskovalne sodnice, ki je dne 21. 12. 2018 odločala o oškodovankinem predlogu za podaljšanje, obdolžencu izrečenega ukrepa prepovedi približevanja, drugi sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti pa dokaz o ravnanju senata iz šestega odstavka 25. člena ZKP, ki je 27. 12. 2018 odločal o obdolženčevi pritožbi zoper navedeno ravnanje preiskovalne sodnice. Predmet seznanitve sodnice posameznice, ki je sodila v obravnavani zadevi tako ni enak predmetu seznanitve iz 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP, ki je pogoj za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Toda kot je to obrazloženo na 14. strani sodbe, sodišče prve stopnje z omenjanjem navedenega sklepa preiskovalne sodnice ni utemeljevalo materialnopravnih dejstev iz opisa dejanj v obtožnici, ampak je povzelo ravnanje sodišča po ugotovljenem oškodovankinem iskanju sodnega varstva. Razlika v dokaznem predmetu tako pomeni, da sodba dejansko ni oprta na sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpd 58775/2018 z dne 21. 12. 2018, kar je prvi od pogojev za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ni bil izpolnjen in je bilo pritožnika glede zatrjevane nedovoljenosti dokazov še v tem delu zavrniti.
Drugače od ugotovljenega, drži pritožnikova navedba, da sodišče prve stopnje ni neposredno odločalo o dokaznem predlogu z dne 16. 6. 2021, po katerem bi naj bile pri Policijski postaji Murska Sobota opravljene poizvedbe o oškodovankinem domnevnem kolapsu in agresivnem vedenju 21. 1. 2019. To je sicer kršitev četrtega odstavka 329. člena ZKP, vendar brez učinka na ugotovljeno dejansko stanje, saj je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi 27. 10. 2021 ugodilo zagovornikovemu dokaznemu predlogu po postavitvi izvedenca psihiatra ter že tedaj odredilo, da mora izvedenec predhodno pridobiti vso medicinsko dokumentacijo glede oškodovankinih duševnih težav. Izvedenec je po odrejem ravnal in se glede vsebin iz pritožnikovega prvega predloga tudi opredelil.
Drugače kot pri kaznivem dejanju nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, pri kaznivem dejanju nasilja v družini po prvem, drugem ali tretjem odstavku 191. člena KZ-1, lahka telesna poškodba kot prepovedana posledica iz prvega odstavka 122. člena KZ-1 ni konzumirana v nobeni njegovi obliki. Pomeni, da stek med tema dvema kaznivima dejanjema ni navidezen, pritožbena zatrjevanja o istem historičnem dogodku, ki da je narekoval enoten opis in opredelitev kaznivega dejanja (le) po prvem odstavku 191. člena KZ-1 pa so posledično zmotna. Kljub delno časovnemu prekrivanju in prekrivanju v izvršitvenem ravnanju, sta dejanji zaradi razlike med podrejenostjo položaja in omenjeno lahko telesno poškodbo kot njunima prepovedanima posledicama ohranili samostojnost, enega nasproti drugemu in je potem tudi bilo prav, da sta bili vsako zase ustrezno - različno pravno opredeljeni.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - sprememba naslova dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - oškodovanje upnikov - nepismena oseba
Odpust obveznosti je namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti med postopkom osebnega stečaja in že največ pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja niso ravnali nevestno in nepošteno. Upoštevati je potrebno, da je odpust obveznosti pravna dobrota, ki je v škodo upnikom in njihovi ustavni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Po volji zakonodajalca je sicer tak poseg v ustavne pravice upnikov dopusten, vendar pa je pri tem treba strogo presojati dolžnikova ravnanja, ki predstavljajo njegove obveznosti tako pred kot med postopkom osebnega stečaja.
S svojim ravnanjem je upraviteljici onemogočal reden nadzor, kar je temeljna dolžnost upravitelja med postopkom odpusta obveznosti. S tem je tudi nedopustno posegel v ustavne pravice upnikov.
odškodninska odgovornost države - zavrnilna sodba - protipravno ravnanje države - uredba o državnem prostorskem načrtu - neobstoječe pravno sredstvo - materialno procesno vodstvo - obseg pravnomočnosti
Po mnenju sodišča druge stopnje je zato potrebno upoštevati stališče Vrhovnega sodišča, ki je že izreklo, da tožniki res niso brez pravnega varstva, saj če so na zemljišču, ki je bilo pred tem zazidljivo, nameravali graditi, lahko zaprosijo za ustrezno gradbeno dovoljenje. V upravnem postopku bi bili morda zavrnjeni, a v naknadnem upravnem sporu sodišče ne bi bilo vezano na Uredbo, če bi ugotovilo, da je ta nezakonita. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da odločitev v obravnavani zadevi res predstavlja končno odločbo in da se o isti zadevi ne more začeti nova pravda, vendar se obseg pravnomočnosti sodbe presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Nova tožba je namreč dopustna, če se opira na pravno relevantna dejstva, ki so nastopila po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost.
Ne glede na pritožbene navedbe o kršitvi domneve nedolžnosti, pravice do pravnih jamstev in kršitev pravice do poštenega sodnega postopka pa je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju dejstva, da se po nastopu pravnomočnosti obtožbe ni soočalo z novimi dejstvi oziroma dokazi, ki bi vplivali na utemeljenost suma, utemeljen sum glede vseh iz obtožbe izhajajočih očitkov kaznivih dejanj, naslonilo na pravnomočnosti obtožnice in ne zgolj na priznanje nekaterih kaznivih dejanj.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2, 121/3, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - rok za ugovor - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - obvestilo o pošiljki - fikcija vročitve - pravilnost vročitve - vročanje v stečajnem postopku - vrnitev v prejšnje stanje - domneva insolventnosti - javna listina
V skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. Višje sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je bila dolžnica o prispelem pismu obveščena, s tem pa je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno.
Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnica tega samo s trditvijo, da obvestila ni prejela, brez kakršnih koli drugih upoštevnih trditev, ni uspela izpodbiti.
V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Višje sodišče je zato dolžničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo (drugi in tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP).
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom - nagrada za delo stečajnega upravitelja - končni seznam preizkušenih terjatev - končno poročilo stečajnega upravitelja - nerelevantne pritožbene navedbe
Posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev je namenjeno ažuriranju stanja terjatev ob izdelavi načrta razdelitve stečajne mase. Končnega seznama preizkušenih terjatev ni potrebno posodabljati takrat, ko ni razdelitve stečajne mase.
ZPP člen 7, 154, 154/1, 212, 339, 339/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - ugovor neizpolnjene pogodbe - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane trditve - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov - sedež pravne osebe - sedež izven območja sodišča - poslovne enote - potni stroški - kilometrina - plačilo kilometrine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala nobene konkretne trditve, katere svoje obveznosti v razmerju do tožene stranke tožeča stranka naj ne bi izpolnila. Ugovor neizpolnjene pogodbe mora biti konkretiziran, da je utemeljenost pravilnosti postavljenega tožbenega zahtevka sploh lahko presojana. Nikakor ni vzdržno naziranje, da bi tožena stranka lahko le pavšalno navedla, da tožeča stranka naj ne bi izpolnila svoje obveznosti, pa bi to že utemeljevalo neutemeljenost tožbenega zahtevka.
ZDR-1 člen 155, 179.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53.
vojak - misija - dnevni počitek - denarna odškodnina - premoženjska škoda - zmotna uporaba materialnega prava - trditvena podlaga - razveljavitev sodbe
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka. Višina odškodnine za škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od vrste in obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico. Zahtevana odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja odškodnino zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela, kot je bilo določeno v pogodbi med strankama. Avtomatična določitev odškodnine v višini 11 ur je torej materialnopravno zmotna. Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane (prim. sklepa VSRS VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/2, 47, 47/5.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca
Ocena stroškov odprave napak, ki jo je izvedenec izvedel, ni predstavljala samostojnega ločenega dela izvedenca od ugotovitve obsega samih napak, temveč je s slednjim v okviru odločitve o tožbenem zahtevku neločljivo povezana. Zato višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki posebne nagrade za cenitev izvedencu ni priznalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o pravdnih stroških, upoštevaje pri tem procesno določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP. Po prvi zakonski določbi je upoštevalo načelo uspeha v pravdi (tožnik je namreč v postopku v celoti propadel, saj je bila njegova tožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena), po drugi pa pravilno upoštevalo načelo potrebnosti nastalih stroškov tožencu.
ZObr člen 46, 98c, 98c/2, 97f, 97f/3.. ZPP člen 8.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZDR-1 člen 158.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
Sodišče prve stopnje je za vsak dan posebej natančno ugotavljalo, kdaj je tožnik začel in kdaj zaključil z delom ter koliko ur dela več je opravil na račun manjkajočega dnevnega počitka. Okoliščina, da t. i. dodatne naloge niso ustrezno evidentirane v poročilih in drugih listinah, ki jih je predložila toženka, in da poveljnik kontingenta o obsegu določenih nalog tožnika ni bil podrobneje seznanjen, ne pomeni, da te niso bile dejansko opravljene in da tožnik ni pričel z opravljanjem nalog na misiji vsakokrat ob 6.00 uri zjutraj.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je tožniku prisodilo neto znesek odškodnine. S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala (VIII Ips 23/2019). Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršila plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. člena ZDavP-2).
stroški postopka - odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov - pooblastilo odvetniku - izbrani pooblaščenec - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - strošek kilometrine - odsotnost iz pisarne - izjemne okoliščine
Stranka je upravičena izbrati kateregakoli pooblaščenca, vendar je praviloma upravičena od nasprotne stranke zahtevati povrnitev stroškov le za pooblaščenca z območja sedeža sodišča.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2. ZNP-1 člen 57, 57/1, 57/2, 66.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za prenehanje skrbništva - predlog za uvedbo postopka - upravičeni predlagatelj - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - zavrnitev predloga - skrbnik - zakoniti zastopnik - udeleženec v nepravdnem postopku
Ni okoliščin, ki bi narekovale postavitev začasnega zastopnika.
Vlogo za spremembo skrbniških obveznosti in predlog za prenehanje skrbništva je podala A. A., ki ni oseba iz prvega ali drugega odstavka 57. člena ZNP-1. To pomeni, da ne more biti predlagateljica.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poseg v pravico do zasebnosti - preuranjena odločitev - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - test sorazmernosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede prvega sklopa kršitev, torej glede pošiljanja elektronske pošte iz tožničinega službenega na domač elektronski naslov, je odvisna od vprašanja, ali je tožnica s tem kršila interna pravila toženke, ki naj bi takšno ravnanje prepovedovala. Tožnica je trdila, da takšne prepovedi toženka ne določa, kot dokaz pa je predlagala v pritožbi izpostavljeno zaslišanje priče E. E., nekdanje zaposlene pri toženki, ki naj bi izpovedala, da pri toženki takšne prepovedi ni bilo oziroma da zaposleni niso bili seznanjeni z internim aktom toženke, ki naj bi takšno ravnanje prepovedoval, saj naj interni akti toženke zaposlenim sploh ne bi bili dostopni. Sodišče prve stopnje je zaslišanje navedene priče zavrnilo z utemeljitvijo, da se je glede relevantnih dejstev o seznanjenosti tožnice z internimi akti toženke o informacijski varnostni politiki prepričalo na podlagi drugih izvedenih dokazov - zaslišanj strank in prič ter listinskih dokazov. Takšna obrazložitev zavrnitve dokaza bi bila ustrezna le v primeru, če bi bilo s temi dokazi že ugotovljeno tisto, kar je tožnica želela dokazati.
konfesorna tožba - poseg v služnostno pravico - opustitev posegov v služnostno pravico - stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - protipravno vznemirjanje služnosti - obseg služnosti - pogodba o ustanovitvi služnosti - pogodbena ustanovitev služnosti
Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice tožniku ne daje podlage za širjenje poti. Dovoljuje mu (le) primerno utrditev dostopa za normalno uporabo in potrebe vožnje z vsemi motornimi vozili.
Ključno vprašanje je (le), ali sta toženca posegla v traso služnostne poti. Odgovor nanj je nikalen.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - dokazno breme - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks
Ker toženka kljub opozorilu sodišča ni izkazala zakonskih pogojev za predlagano oprostitev plačila sodne takse, je odločitev o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - visoka ogroženost otroka - nujen ukrep
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v postopku odločanja o začasni odredbi kot tudi ugovornem postopku izvedlo dovolj dokazov, da je s stopnjo verjetnosti ugotovilo oziroma preverilo izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe, natančneje, potencialno ogroženost deklice, ki bi nastala, če deklica ne bi bila takoj začasno nameščena v krizni center.
preživljanje mladoletnega otroka - preživnina za otroka - višina preživnine za otroka - določitev višine preživnine - preživninske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialne in pridobitne zmožnosti - odmera preživnine - največja korist otroka - nizki dohodki staršev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - socialni transferji - začasna sodna poravnava
Plača ni edini relevantni dejavnik pri določitvi višine preživnine. Pri presoji se upošteva zavezančeve sposobnosti in objektivne okoliščine za pridobivanje dohodka. Upošteva se tudi možnost dodatnega zaslužka.
Ni utemeljenega razloga za neupoštevanje denarnega nadomestila, ki ga je nasprotna udeleženka prejela iz naslova brezposelnosti. Ta ne predstavlja socialnega transferja, v katerega se (sicer) uvrščajo socialna pomoč, otroški dodatek in državne štipendije. Ti so odvisni od premoženjskega stanja upravičenca. Sestavni del tega premoženjskega stanja pa je tudi mesečno preživninsko upravičenje. Nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se izplačuje določeno časovno obdobje, v to kategorijo ne sodi. Njegovo izplačilo ni odvisno od premoženjskega stanja upravičenca, marveč je v tesni soodvisnosti s prejšnjo zaposlitvijo oziroma z višino dohodka. Zato ni utemeljenega razloga, da ne bi bilo upoštevano pri oceni preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059462
OZ člen 355.
najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - dobava električne energije - izpolnitev pogodbene obveznosti - stroški porabe električne energije - plačilo obratovalnih stroškov v najemnem stanovanju - obvestilo o spremembi - obračun stroškov - začetek teka zastaralnih rokov - spor majhne vrednosti
Prenehanje najemnega razmerja ne spremeni za toženo stranko obremenilnega dejstva, da tožeče stranke ni obvestila o spremembi podatkov, pomembnih za izvajanje pogodbe. Stroške za dobavo električne energije je zato dolžna plačati.