zamudna sodba - vročanje sodnih pisanj - pravilno vročanje - naslov za vročanje - vročanje tožbe v odgovor - obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - fikcija vročitve - hišni predalčnik - stalno prebivališče - dejanski naslov bivanja - sprememba naslova prebivališča - ugotavljanje dejanskega prebivališča - poštna povratnica
Ker iz vročilnice izhaja, da ima toženka hišni predalčnik, kjer naj bi vročevalec pustil obvestilo o pošiljki, nato pa piše, da tega predalčnika nima in da se zato vrne pisanje sodišču, je nastal resen dvom o pravilnosti vročanja. Toženka dokazuje v pritožbi, da je dejansko prebivala v spornem času na drugem naslovu.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
dodatek za delovno dobo - podjetniška kolektivna pogodba - višina dodatka
V 2. členu pogodbe o zaposlitvi sta se pogodbeni stranki dogovorili, da delavcu (tožnici) pripadajo k osnovni plači še dodatki, kot jih urejata ZDR-1 in PKP. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da je določba jasna oziroma da ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožnica, da se tudi po prenehanju njene veljavnosti še naprej upošteva PKP.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnica v pritožbi, na podlagi katere določbe ji je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VSRS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
motenje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti - prepoved bodočega vznemirjanja - vožnja po spornem zemljišču - dovozna pot - pomanjkljiva dokazna ocena - dokaz z zaslišanjem prič - vpogled v spis - policijski zapisnik - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - ponovna ocena dokazov - materialno procesno vodstvo - dopolnitev tožbe - izločitev sodnika
Če je sodišče menilo, da so priče potrebne, bi moralo pozvati tožečo stranko, da za to pomembno dejstvo ponudi dokaz z zaslišanjem teh delavcev.
V nadaljevanju postopka bo potrebno ugotoviti, katere listine je tožeča stranka pravočasno predlagala, kateri dokazni sklepi so bili sprejeti, katere listine so v spisu in jih nato tudi oceniti.
Ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda na kraju samem. Ker je kar nekaj časa poteklo od spornih dogodkov in je tožeča stranka pribavila vrsto fotografij, je bil dokaz pravilno zavrnjen.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - prošnja za odpis dolga - zdravstvene težave - predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
S pritožbenim pozivom na umik predloga za osebni stečaj in odpis davčnega dolga zaradi njegovih zdravstvenih težav in drugih osebnih okoliščin, dolžnik v tem pritožbenem postopku ne more uspeti. Okoliščine, ki jih opisuje, pri odločanju o začetku postopka osebnega stečaja niso pravno pomembne (jih pa dolžnik lahko uveljavlja v okviru predloga za odpust obveznosti po 397. členu ZFPPIPP).
nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Kot je v pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko pomeni hišni zapor, kar smiselno predlaga pritožnik, le način izvršitve kazni zapora, ne more pa se s hišnim zaporom nadomestiti varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
ZDR-1 člen 155.. ZObr člen 98c, 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1, 6, 6/2.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčna tožba - nepopolno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je odločitev o odškodnini za vseh 11 ur dnevnega počitka v posameznem dnevu zmotno utemeljijo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo. V istovrstnih sporih, v katerih so tožniki uveljavljali odškodnino za premoženjsko škodo za kršitev pogodbe zaradi več opravljenih ur dela zaradi nezagotovljenega dnevnega počitka, je Vrhovno sodišče RS utemeljilo, da ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za (dejansko) opravljeno delo. V tem okviru pa je bistveno, koliko ur dela (več) je delavec - pripadnik Slovenske vojske opravil, za katerega ni prejel plačila, kot če bi delal 174 ur.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061737
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 47/1, 161, 161/1.. ZPP člen 8, 214, 238, 238/2.. ZJU člen 150.. ZObr člen 98a.. ZSSloV člen 38, 38/4, 56.. OZ člen 131, 131/2.
javni uslužbenci - vojak - nesreča pri delu - mobing - premestitev - terjatve iz delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - nadure - primopredaja - substanciranje trditev - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sorazmerni del dopusta - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da od delavcev toženke ni življenjsko pričakovati, da bodo priznali, da je bil tožnik šikaniran. Ker naj bi do zatrjevanih ravnanj trpinčenja prihajalo na delovnem mestu, je logično, da so priče večinoma nekdanji tožnikovi sodelavci, zaposleni pri toženki, vendar pa so njihove izpovedi, enako kot drugi dokazi, po določbi 8. člena ZPP podvrženi dokazni oceni sodišča. Poleg tega so priče pred sodiščem dolžne govoriti resnico, na kar so pred zaslišanjem izrecno opozorjene (drugi odstavek 238. člena ZPP), sodišče prve stopnje pa jih je upoštevaje, da so bile njihove izpovedi glede zatrjevanih očitkov o (ne)obstoju trpinčenja tožnika v bistvenih delih skladne, pravilno ocenilo kot verodostojne.
Pritožba neutemeljeno nasprotuje zavrnitvi zahtevka za plačilo nadur, ki ga je tožnik utemeljeval z navedbami, da je ves čas trajanja delovnega razmerja na delo prišel 15 minut prej in pred odhodom z dela ponovno opravil primopredajo v trajanju 15 minut. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno poudarilo, da je toženka predložila evidence delovnega časa, iz katerih izhaja, da tožnik dela ni opravljal ves čas vtoževanega obdobja (saj je bil odsoten zaradi bolniškega staleža, koriščenja ur in izrabe letnega dopusta), tožnik pa kljub izrecnemu opozorilu toženke ni določno navedel, na katere dneve je prišel prej na delo oziroma na katere dneve naj bi opravil zatrjevane nadure, zato zahtevek iz tega naslova niti ni ustrezno substanciran.
poseg v služnostno pravico - poseg v služnost poti - varstvo služnosti - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - zloraba pravice - dostop po drugi poti - zahtevek za ukinitev služnosti - nujna pot
Služnostni upravičenec, če ga kdo neutemeljeno moti pri izvrševanju služnosti, lahko s tožbo zahteva, da preprečevanje oziroma motenje preneha. Koristnost in in potrebnost služnosti sta pomembni šele pri morebitni presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka za ukinitev služnosti, katerega pa toženka ni vložila. Ukinitev služnosti se lahko zahteva le s tožbo in ne tudi z ugovorom.
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/3. OZ člen 190, 287, 287/1, 287/2.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - povrnitev preplačil - izvajalec plačilnega prometa - neupravičena obogatitev - vračilo preveč izplačane pokojnine - poplačilo kredita - zastaranje - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Prvi odstavek 195. člena ZPIZ-2 je kogentne narave in daje absolutno prednostno pravico tožeči stranki, da si povrne sredstva, do katerih njen zavarovanec ni bil upravičen. Vendar pa prvi odstavek 195. člena ZPIZ-2 ureja le položaj tožene stranke kot izvajalke plačilnih storitev, ne pa njenega položaja, kot je bil ugotovljen v konkretnem primeru, ko je bila dejansko tožena stranka tudi upnica zavarovanca po kreditni pogodbi.
Tretji odstavek 195. člena ZPIZ-2 ureja situacijo, ko sredstev, ki jih je na zavarovančev račun nakazala tožeča stranka brez pravne podlage, ni več na računu in določa ravnanje tožene stranke kot izvajalke plačilnih storitev. Vloga tožene stranke je bila v konkretnem primeru dvojna. Ko je po trajnem nalogu zavarovanca tožeče stranke in svojega komitenta mesečno nakazovala zapadle znesek iz kreditne pogodbe iz zavarovančevega računa na svoj račun je bila hkrati izvajalka plačilnih storitev in upnica zavarovanca.
Osnovno pravilo, ki velja po prvem odstavku 287. člena OZ je, da če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, mora dolžnik, če se upnik in dolžnik nista sporazumela, katero obveznost se poravnava, določiti najpozneje ob izpolnitvi katere obveznosti oziroma po kakšnem vrstnem redu se obveznosti vračunavajo.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - določitev dediča - sorodstvo v ravni vrsti - napačna uporaba materialnega prava
Oris potomcev zapustnika jasno pokaže, da je C. B. zapustnikov pravnuk (kar pomeni, sorodnik iz tretjega kolena), A. A. pa zapustnikov vnuk (sorodnik iz drugega kolena) in s tem sorodnik iz bližjega kolena. Na tej podlagi A. A. izpolnjuje 3. pogoj za dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti iz 2. alineje prvega odstavka 50. člena ZAgrS.
ureditev razmerij med solastniki - solastna stvar - delitev solastne stvari - pravica zahtevati delitev - neprimeren čas delitve - odložitev delitve solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine
Prvi odstavek 69. člena SPZ določa, da ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, samo ob neprimernem času ne. Ali je čas neprimeren za delitev solastnih nepremičnin, sodišče ugotovi po presoji okoliščin konkretnega primera, ki jih zatrjujejo udeleženci.
Očitek predlagateljici o zlorabi pravice po obrazloženem ni utemeljen. Očitno je, da dogovora solastnikov o delitvi solastnih nepremičnin ni, zato predlagateljici ni mogoče odreči njene pravice do sodnega varstva.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Upoštevaje že navedeno izhodišče, da zahteva za obnovo kazenskega postopka ne more biti usmerjena na ponovno in drugačno presojo istih dejstev in istih dokazov, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno tudi presodilo, da novih dokazov v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ne predstavljata niti podana dokazna predloga za zaslišanje prič B. B. in C. C.. Obsojencu, ki v pritožbi vztraja pri tem, da gre za nova dokaza, tako velja znova pojasniti, da je bil B. B. (v njegovi navzočnosti) zaslišan kot priča že v pravnomočno končanem kazenskem postopku in da je bila njegova izpovedba dokazno ocenjena. Prav tako pa je bil tedaj kot nepotreben zavrnjen obsojenčev dokazni predlog po zaslišanju priče C. C., kar je bilo podrobno in natančno pretreseno v pravnomočni sodbi prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. V zvezi s slednjim pa tudi ni odveč opozoriti na uveljavljeno stališče, da dokazov, ki so bili predlagani že v teku postopka, pa jih sodišče ni sprejelo, ni mogoče šteti kot novih dokazov.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - domska oskrba - plačilo domske oskrbe - oskrbnina - volilo - varstveno delovni center (varstveni zavod)
Bistveno za odločitev je, da A. A. ni potreboval socialne pomoči, ampak je bil plačila institucionalnega varstva oproščen zaradi volila C. C., ki je v oporoki določila, da je VDC dolžan A. A. omogočiti dosmrtno brezplačno oskrbo. Ta je ta pogoj sprejel in tudi sporočil CSD naj, če bodo vabili starše na razgovor z namenom ugotavljanja doplačevanja oskrbe, upoštevajo pogoj iz oporoke. To pa pomeni, da je bil tudi CSD s pogojem seznanjen.
Volilo ima prednost pred predpisi o socialnem varstvu. Če je imel A. A. zaradi volila zagotovljeno dosmrtno brezplačno oskrbo in mu torej za oskrbo ni bilo treba nič plačati, potem iz istega razloga tudi njegovi dediči niso dolžni ničesar prispevati za njegovo oskrbo.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - višina dodatka - veljavnost kolektivne pogodbe - jasna pogodbena določila - vezanost sodišča na trditve strank - pravilna uporaba materialnega prava
S pogodbo o zaposlitvi je bila dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Zato za odločitev ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba, ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Tako je za odločitev v tej zadevi bistveno, da KPPN ne velja več.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnica v pritožbi, na podlagi katere določbe ji je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VSRS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - izrek sklepa o izločitvi dokazov - oblikovanje izreka
Sodišče prve stopnje je v drugi alineji točke I izreka nerodno zapisalo, kateri del besedila se izloči, namreč na način, da je sporni, t. j. izločani del besedila postal del izreka izpodbijanega sklepa.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - postopek osebnega stečaja - smrt stečajnega dolžnika - dejanje stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - prerekanje terjatve - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - priznanje terjatve - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - sklep o preizkusu terjatev - stečaj zapuščine - varstvo pravnih koristi
Stečajni dolžnik lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tem, da se brani v pravdnem postopku, ki poteka zoper njega zaradi uveljavitve terjatve, s tem namenom pa lahko pooblasti tudi pooblaščenca (v tem obsegu mu je priznana procesna sposobnost). Stečajni upravitelj v danem primeru ne more biti zastopnik toženca (sedaj dedičev), saj je bilo njegovo dejanje v stečajnem postopku (priznanje terjatve) diametralno nasprotno dejanju stečajnega dolžnika (ki je terjatev prerekal). Če bi bil pri vlaganju pravnih sredstev stečajni dolžnik vezan na stališče stečajnega upravitelja, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.
vzročna zveza - osebne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Na podlagi ugotovitev, da je obravnavani škodni dogodek povzročil pri tožniku manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb v desnem ramenu, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je med temi bolečinami in z njim povezanimi tožnikovimi zdravstvenimi težavami ter škodo in škodnim dogodkom podana pravno upoštevna vzročna zveza.
Kadar je večji obseg škode posledica osebnega stanja oškodovanca, za katerega nihče ne odgovarja, mora toženec sprejeti oškodovanca takšnega kot je in nositi vse posledice škodnega dogodka.
V primerih, kadar šele škodni dogodek povzroči manifestnost degenerativnih sprememb, je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
ZDR-1 člen 155, 158, 179.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 3, 3/1, 3/1-9, 53.. ZJU člen 140.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - sklepčnost tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnik med misijo ni podal ugovora po službeni poti oziroma izpostavil kršitve pravice dnevnega počitka. Zgolj dejstvo, da ni tako ugovarjal, ne pomeni, da ne more v tem odškodninskem sporu dokazovati kršitve pogodbe zaradi več opravljenega, a neplačanega dela na račun nezagotovljenega dnevnega počitka.
Utemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je tožnik upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral po zatrjevanju koristiti dnevni počitek. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje ni ugotovilo, koliko ur dela (več), za katerega ni prejel plačila, je tožnik opravil.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje tožbe - fikcija vročitve - nepravilna vročitev - naslov za vročanje - dejansko prebivališče toženca - prijavljeno stalno prebivališče - učinkovito sodno varstvo - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Vročitev tožbe s pozivom za odgovor in opozorilom na posledice, če toženka na tožbo ne odgovori, ki je bila opravljena s fikcijo na naslovu, kjer ima toženka prijavljeno stalno bivališče, ni bila pravilna. Pogoj za pravilno vročitev je, da je vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.
odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - kaznivo dejanje nasilja v družini - obteževalne okoliščine - primerna kazen - pritožba državnega tožilca - opozorilne sankcije
Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče namreč ugotovilo, da ni razlogov za spremembo kazenske sankcije v škodo obdolženca.