ZPP člen 112, 112/1, 112/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 75, 75/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 49, 104, 104/4. ZS člen 3. ZDR člen 169. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 5.
povračilo potnih stroškov – službena pot – kilometrina
V predmetni zadevi tožnik vtožuje razliko v povračilu potnih stroškov za določeno obdobje, pri čemer je bilo tožniku v tem času odrejeno delo v drugem kraju kot je kraj opravljanja po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi. Ker je tožnik za prevoz uporabljal osebno vozilo, je upravičen do povračila potnih stroškov v skladu z določbo 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, to je v višini 0,37 EUR za prevožen kilometer. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo razlike v povračilu potnih stroškov za sporno obdobje utemeljen.
ZŠtip člen 18, 18/1, 18/2, 18/3. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 6.
štipendija - dodatek za bivanje - prepoved dvojnega financiranja
ZŠtip v 2. odstavku 18. člena določa, da študentu ne pripada dodatek za bivanje, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku, ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju skladno s predpisi, ki urejajo subvencionirano bivanje. Navedena določba izključuje pravico do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča in s tem preprečuje dvojno financiranje ob subvencioniranem bivanju v študentskem domu. Vprašanje, ali obstoji izključitveni razlog iz 2. odstavka 18. člena ZŠtip, je ostalo pred sodiščem prve stopnje nerazčiščeno, čeprav iz odločbe študentskega doma izhaja, da tožnica izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje v študijskem letu 2014/2015. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 33/2, 33/3, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je zaradi upadanja pometa racionalizirala poslovanje, zato se je zmanjšala potreba po delu delavcev, ki so delali v organizacijski enoti (v kateri so delale tožnice) in je bila namenjena nadomeščanju na posameznih enotah, na katerih je bil primanjkljaj delavcev.
Tožena stranka je tako dokazala poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnic pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tudi pravilno oblikovala primerljivo kategorijo delavcev, med katerimi je izbrala presežne delavce, saj je v skupino primerljivih delavcev, izmed katerih bo nekaterim odpovedana pogodba o zaposlitvi, uvrstila delavce, ki so opravljali tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju pod pogoji iz pogodb o zaposlitvi. Tako je pravilno primerjala (točkovala) le 48 delavcev, ki so v času odpovedi delali v organizacijski enoti, v kateri so delale tudi tožnice. Pravilno pa je uporabila tudi kriterije za izbiro. Zato so izpodbijane redne odpovedi pogodb o zaposlitvi zakonite.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kršitev načela kontradiktornosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - uporaba kriterijev
Če se delodajalec v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce. Iz obrazložitve sodbe ne izhaja, kdaj in na kakšen način je tožena stranka sprejela svoje kriterije, sodišče pa zakonitost uporabe kriterijev lahko preizkusi samo v primeru, če ugotovi, kateri so ti kriteriji in ali so bili pri posameznih delavcih pravilno uporabljeni. Poleg tega je sodišče zaslišalo le zakonitega zastopnika tožene stranke in pričo, ki ju je predlagala tožena stranka, ni pa zaslišalo predlaganih sindikalnih zaupnikov, ki ju je predlagala za zaslišanje tožnica, kar bi lahko prispevalo k razjasnitvi spornih okoliščin glede določitve kriterijev in njihove uporabe. S tem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, saj tožnici ni dalo možnosti, da dokaže svoje trditve. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V primeru, če tožena stranka izpolni zahtevek šele v teku postopka, ga s tem pripozna, tožeča stranka pa mora tožbo umakniti, ko izve, da je zahtevek izpolnjen. Tožeča stranka je podala umik tožbe pravočasno, preden so nastali dodatni stroški za toženo stranko in je zato upravičena do plačila stroškov postopka.
civilni delikt - predpostavke - vzročna zveza - neustrezno zdravljenje - prosta presoja dokazov - ocena izvedenskega mnenja
Ocena izvedenskega mnenja, njegove strokovnosti, razumljivosti, zanesljivosti in prepričljivosti, je dokazna ocena, podvržena prosti presoji dokazov po 8. členu ZPP, in ne uporaba materialnega prava.
ZDR člen 81, 81/1, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 83/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Za ukinitev delovnega mesta ni potreben sklep o ukinitvi delovnega mesta niti sprememba sistemizacije, temveč je pomembno, ali je bilo delovno mesto dejansko ukinjeno. Sodišče se ne more spuščati v smotrnost ukinitve in presojati, ali je ekonomsko upravičena. Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa ter svojih poslovnih in organizacijskih odločitvah.
Zaradi zmanjšanega obsega dela in izgube posla z določeno družbo je tožena stranka ukinila delovno mesto pomožni delavec v reciklaži, ki ga je zasedal tožnik. Zaradi ukinitve delovnega mesta je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je tudi dokazala, da je preverila možnost zaposlitve tožnika na drugih delih, vendar takšne možnosti pri toženi stranki ni bilo. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064902
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
sodba brez razlogov - neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - dodelitev zadeve v sojenje drugemu sodniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odločitve ni z ničemer obrazložilo. Sodišče ni naredilo niti dokazne ocene niti ni navedlo razlogov, ki so sodišče pripeljali do sprejete odločitve. Prvostopenjska sodba je neobrazložena, ni je mogoče preizkusiti in s tem tudi ne odgovoriti na pritožbene navedbe tožeče stranke.
Pritožnica je po opravljenem postopku mediacije na obravnavi 8. 10. 2015 podala izjavo, da umika dne 29. 5. 2015 podano pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo.
O vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku. Glede na ugotovitev, da je kazen zaplembe glede navedenega premoženja izvršilo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, je sodišče pravilno odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Regresni zahtevek je po svoji vsebini odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe (izgube zavarovalnih pravic zaradi vinjenosti in zapustitve kraja prometne nesreče), pri čemer premoženjsko škodo predstavlja odškodnina, ki jo je zavarovalnica plačala oškodovancu.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih po sklepu o izvršbi.
ZDR člen 81, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6, 118. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4. ZDR-1 člen 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - kršitev delovnih obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je z uporabo mobilnega telefona v prostorih tožene stranke kršil pravila hišnega reda tožene stranke. Ta kršitev pa ne utemeljuje tako hude sankcije, kot je prenehanje delovnega razmerja. Tudi če bi bile utemeljene vse kršitve iz (prvega) pisnega opozorila (da je bil določenega dne na liniji v jutranjih urah zastoj v trajanju 15 minut, ker tožnik predhodnega dne ni pospravil linije in je bilo tega dne na delovni mizi najdeno kljukasto merilo večje vrednosti, čeprav bi moralo biti shranjeno v predalu delovne mize; je zaradi nespoštovanja tehnoloških parametrov za doziranje komponent PUR na mešalni glavi tožnik povzročil defekt palete filtrov zaradi neustrezne trdote PUR; je bil na sestanku žaljiv do sodelavcev) in tudi očitek nenošenja delovne halje iz dugega pisnega opozorila, to skupaj s kršitvijo v zvezi z uporabo mobilnega telefona iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnikovo delo, zaradi česar je sodišče razvezalo pogodbo za zaposlitvi, je preuranjena. Tožnikova kršitev v zvezi z povzročitvijo škode na novi liniji ne more pomeniti izgubo zaupanja, saj tožena stranka tožnika ni tako natančno in dolgo vpeljevala v delo, kot ostala dva zaposlena na tej liniji. Tožnik je namreč takoj za tem, ko je prišlo do težav, zaprosil sodelavca za pomoč in je nato linija obratovala normalno. Tudi sestanek, na katerem naj bi bil tožnik žaljiv do sodelavcev, je bil sklican iz razloga, ker se je tožniku očitalo nekaj, kar je v zvezi z delom na novi liniji. Glede na to, da je tožnik pojasnil, da ni bil v delo dovolj dolgo uvajan in da je tudi tožena stranka štela, da mu mora zagotoviti pomoč pri vodenju linije, ne gre za okoliščino na strani delavca, ki bi kazala na izgubo zaupanja. Glede ostalih dveh očitkov, uporabe zaščitne halje in telefoniranja v času odmora, pa tudi ne gre za kršitvi, ki bi kazali na to, da tožnik ne bi vestno opravljal svojih nalog v smislu, kot se mu očita glede izgube zaupanja in nemožnosti nadaljnjega sodelovanja. Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki 15 let, zato so očitki, ki jih tožena stranka navaja tožniku, minorni in niso v ničemer povzročili niti potencialne nevarnosti za nastanek kakršnekoli škode. Ker sodišče prve stopnje v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja in s tega vidika ni presodilo, ali je tožnikovo ravnanje, predvsem v zvezi z delom na novi liniji, lahko razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbama ugodilo, razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
padec na poledenelem parkirišču – padec delavca na parkirišču delodajalca – nadzor nad izvajalcem zimske službe – malomarno izvajanje zimske službe – zimska služba
Ker je zunanji izvajalec opravljal zimsko službo na podlagi pogodbe z družbo B., ni bil odvisen in podrejen družbi C., ki posledično ne more odškodninsko odgovarjati zaradi morebitne opustitve nadzora.
Tožnik je glede nepremičnin v k. o. X uveljavljal svoj zahtevek s pozitivno in negativno ugotovitveno tožbo (da so te nepremičnine njegovo izključno in posebno premoženje oziroma da ne spadajo v skupno premoženje pravdnih strank). Tudi takšen tožbeni zahtevek je dopusten, saj ne meri na ugotavljanje dejstev, ampak zasleduje ugotovitev tožnikove lastninske pravice na teh nepremičninah oziroma obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi s temi nepremičninami.
narok – preložitev naroka – konkretiziran predlog – dokazi – pravica do sodnega varstva – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Za preložitev naroka torej goli predlog stranke ne zadošča, ampak mora stranka predlog utemeljiti z navedbo razloga, ki po njenem mnenju pomeni podlago za preložitev. Da bi razlog, na katerega se stranka sklicuje, sodišče lahko presojalo v smeri njegove upravičenosti, pa mora biti ustrezno konkretiziran in podprt tudi z razpoložljivimi dokazi.
krivdna odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti – deljena odgovornost – padec na vhodu v stavbo – mokra in gladka lesena deska
Tožnica je zelo dobro poznala vhod v prostore društva, saj je tja večkrat prišla, pa očitno pri hoji proti stopnišču ni gledala, kod stopa. To pomeni, da je bila pri hoji do vrat očitno nepazljiva, sicer bi morala, glede na dobro vidljivost in primerno obutev, opaziti leseno desko in jo, četudi zdrsljivo, ustrezno obvladati.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - obveznost plačila - kompenzacija ur
Tožnica ni upravičena do plačila dodatka za stalno pripravljenost v spornem obdobju, ker je ure stalne pripravljenosti kompenzirala z odsotnostjo v rednem delovnem času in z opravljenimi nadurami, za kar je prejela plačilo.
OZ člen 635, 635/1, 663, 663/2, 663/3. ZPP člen 285.
gradbena pogodba – plačilo opravljenega dela – uveljavljanje napak – pobotni ugovor – nasprotna tožba – obvestilo o napaki – prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Ustaljena sodna praksa je jasna: kadar se odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanje roki kot za ostale jamčevalne zahtevke. Če gre torej za škodo na stvari, ki je predmet pogodbe in jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, opravljenim v celoti znova, je povrnitev stroškov za odpravo napak eden od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka. Drugače pa je, kadar škoda, ki izvira iz napake, ne pokriva napake same in v teh primerih gre za odškodninski zahtevek po pravilu odškodninskega prava. Tako se izkaže, da so zahtevki pritožnika bili zahtevki na odpravo napak in bili podvrženi enoletnemu roku 635. člena OZ.
Zadeva je bila že dvakrat pred pritožbenim sodiščem, ki je tudi razgrnilo možno pravno podlago v tem sporu, kar pomeni, da sodišču ni bilo treba opraviti materialnega vodstva pravde po 285. člena ZPP.
sestava sodišča – strokovni sodelavec – zakonska pooblastila za odločanje – ustavitev izvršbe – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – podatki, potrebni za izvršbo – transakcijski račun upnika
Ker izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ni mogoče opraviti drugače, kot da se prenos denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, opravi na upnikov račun (kar izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi), tega pa upnica kljub več pozivom sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ ni navedla, obstajajo ovire, zaradi katerih izvršbe objektivno ni mogoče opraviti. Cilj izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega cilja pa ni mogoče doseči, če upnik s svojo pasivnostjo preprečuje opravo predlagane izvršbe tako, da zahtevanih obveznih podatkov v skladu z določbo 40. člena ZIZ sodišču ne posreduje.