SPZ člen 28, 66, 66/3. ZTLR člen 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 195, 316, 316/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – solastnina – navadno sosporništvo – pripoznava tožbenega zahtevka – dobroverna lastniška posest
Narava pravice (priposestvovanje lastninske pravice) solastnikov sporne nepremičnine ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Toženci kot solastniki nepremičnine so namreč navadni sosporniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082070
ZVZD člen 5, 25. OZ člen 131, 149, 150. ZPP člen 318, 318/3.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – neformalni delodajalec – naročnik del – vzročna zveza – nevarna stvar – nevarna dejavnost – zamudna sodba – sklepčnost
Poleg delodajalca nosi odgovornost za varnost in zdravje tudi naročnik del zgolj tedaj, ko organizira, odreja in nadzira delo; ko mu torej delodajalec delavce posodi. Dejanska podlaga izpodbijane sodbe razkriva, da ne gre za tak primer. Obveznost nadzora kvalitete opravljenega dela in končnih izdelkov s strani naročnika ni vključevala tudi dolžnosti dajanja navodil o načinu in organizaciji dela ter skrbi za usposobljenost delavcev.
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je menica neveljavna, ker na njej ni toženčevega podpisa kot trasata ali kot akceptanta. Tako iz originala (ki ga je sodišče prve stopnje vpogledalo na glavni obravnavi) kot tudi iz kopije, ki je enaka originalu, nedvomno izhaja, da je menico s pripisom „sprejemam“ lastnoročno podpisal, s čimer je menico veljavno akceptiral in se s tem zavezal, da bo menično obveznost kot glavni dolžnik poravnal. Pritožbenih pavšalnih navedb, da menice ni podpisal, pri čemer tekom postopka ni oporekal pristnosti podpisa, temveč je zgolj zatrjeval, da pogosto ni vedel kaj podpisuje, pritožbeno sodišče, upoštevaje pravni standard skrbnosti povprečnega človeka, ne more sprejeti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075830
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4. ZPP člen 313. OZ člen 299, 299/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – nedenarna terjatev – vzpostavitev prejšnjega stanja – načelo formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – izterjava stroškov pravdnega postopka – zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – opredelitev začetka teka zakonskih zamudnih obresti v izvršilnem naslovu
V primeru, ko izvršilni naslov izrecno določa, da dolguje dolžnik zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje, je začetek teka zakonskih zamudnih obresti jasno in nedvoumno opredeljen z iztekom paricijskega roka.
Tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi tožena stranka tožniku zagovor omogočila s tem, ko je ga je v dopisu o prenehanju delovnega razmerja pozvala, da predloži dokazila o opravičeni odsotnosti v spornem obdobju. Glede na to, da je tožniku pogodbo o zaposlitvi že izredno odpovedala, s tem tožniku ni dala možnosti zagovora pred odpovedjo, sploh pa iz dopisa izhaja, da je tožena stranka tožnika pozvala na predložitev dokazil zaradi obračuna plače in ne zaradi ugotovitve morebitne upravičene odsotnosti z dela.
Za presojo obveznosti zavarovalnic po pogodbi o prostovoljnem zavarovanju izgube zavarovančeve splošne delovne sposobnosti (invalidnosti) zaradi nezgode niso bistvene posamične postavke iz tabele invalidnosti, na podlagi katerih zavarovalnica ugotavlja stopnjo invalidnosti. Pomembna je trditvena podlaga tožeče stranke, da je utrpela invalidnost zaradi nezgode in odmera dela zavarovalne vsote v skladu s to oceno. Zato je pomembno, da je tožnik zahteval skupno višji zahtevek, kot ga je ugotovil izvedenec in višji denarni zahtevek v skladu z zavarovalno vsoto. Kljub temu, da je za posamično invalidnost po tabeli postavil prenizko oceno oziroma odstotek invalidnosti, drugje pa preveč, to ne pomeni, da bi bilo sodišče vezano pri odločanju na to trditveno podlago oziroma ne bi smelo prisoditi zavarovalnino, ki gre tožniku znotraj skupno ocenjene invalidnosti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014876
OZ člen 131, 131/1,131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 953, 953/3, 964, 965, 965/1. ZDR člen 184, 184/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na strehi - zavarovalnica
Tožnik se je poškodoval na delu pri drugotoženi stranki (delodajalcu), ko je na delu na strehi, ki ni bila v celoti podeskana, med polaganjem folije zgubil ravnotežje in padel skozi luknjo strehe z višine 2,5 metrov v notranjost objekta na betonsko ploščo. Delo na strehi višine 2,5 metrov, ki ni v celoti podeskana, predstavlja nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega drugotožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe. Tožnik je imel delovno dovoljenje kot pomožni delavec, posebnega dovoljenja, ki je potrebno za delo na strehi, pa ni imel. Tožnik ni bil poučen, da mora pri delu na višini uporabljati varovalno opremo in katero, tožena stranka pa ga tudi ni napotila, da opravi izpit iz varstva pri delu, niti ga ni poučila o varnem delu na višini. Zato je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke za nastalo nezgodo.
vzpostavitev etažne lastnine – predlog pridobitelja posameznega dela stavbe – pridobitev lastninske pravice – pravni naslov – izvajanje katastrskih vpisov – strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Odločitev sodišča prve stopnje je skladna s strokovno podlago - elaboratom za izvedbo katastrskega vpisa, pri čemer zoper sklep, da je ta strokovna podlaga primerna za izvedbo katarskega vpisa, tudi ni bilo pritožbe (23. in 23.a člen ZVEtL), pravilno in zakonito pa je za vsak posamezni del stavbe določilo tudi lastnika – predlagateljico, ki se je izkazala z ustreznimi pravnimi naslovi (24. člen v zvezi s 3. do 5. členom ZVEtL).
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje – pravica hoje in vožnje – domneva lastninske pravice – solastnina – pravica zahtevati delitev – način delitve – razdružitev nepremičnin – dejanska razdružitev – zemljiškoknjižna razdružitev – ustanovitev služnosti na solastni stvari – upravičenja solastnika – dedni dogovor – dobra vera – naslov za izvrševanje služnosti
Tožnica ne more zahtevati ustanovitve služnosti na solastni stvari, saj je stvarna služnost po svoji temeljni vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari.
stroški izvršilnega postopka - stroški za ugovor - umik predloga za izvršbo
Smiselna uporaba določbe 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pomeni, da mora upnik, ki umakne predlog za izvršbo, povrniti dolžniku izvršilne stroške, razen če ga je umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Standarda „takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek“ po mnenju višjega sodišča v izvršilnem postopku ne gre razlagati ozko, izključno s časovnega vidika. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, zlasti, v kateri fazi postopka je dolžnik izpolnil obveznost, ali je imel upnik, potem ko je dolžnik (prostovoljno) izpolnil svojo obveznost, dovolj časa za umik predloga za izvršbo in s tem za končanje postopka, ali pa je bil pasiven in je bil zato dolžnik primoran obvestiti sodišče o izpolnitvi oziroma vložiti ugovor in so mu s tem nastali stroški.
ZD člen 84, 84/1, 84/2, 85, 85/1, 102. ZPP člen 286b.
ugotovitev prave oporočne volje – oporočno razpolaganje – premoženje v trenutku smrti – odtujitev predmeta dediščine – odtujitev nepremičnin – kupnina – razpolaganje z naklonjeno stvarjo – preklic naklonitve stvari – razlaga oporoke – volilo – volilojemnik – pogojno podan dokazni predlog – uveljavljanje procesne kršitve
Z oporoko zapustnik razpolaga s premoženjem, ki ga bo imel v trenutku smrti. Premoženje zapustnika se od sestave oporoke do njegove smrti lahko poveča, zmanjša ali spremeni. Če zapustnik po sestavi oporoke razpolaga z naklonjeno stvarjo, ima to za posledico preklic naklonitve te stvari. Vendar razpolaganje s stvarjo vpliva na razlago oporoke: oporoko je vedno potrebno razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, če nastane dvom, pa se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Samo zato, ker zapustnik po sestavi oporoke odsvoji naklonjeno stvar, ne postanejo vprašljiva ostala določila oporoke, ki se nanašajo na druge naklonjene stvari ali denarna sredstva. Med pravdnima strankama so med zapuščinskim postopkom postala sporna določena dejstva, in sicer, ali je zapustnica razpolagala tudi z denarjem, ki ga v trenutku, ko je oporoko napravila, še ni imela, in ga je pridobila z odtujitvijo nepremičnine, ki jo je v oporoki naklonila tožencu. Predmet te pravde je torej, kakšna je prava volja oporočiteljice glede tega premoženja.
ZDR člen 81, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6, 118. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4. ZDR-1 člen 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - kršitev delovnih obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je z uporabo mobilnega telefona v prostorih tožene stranke kršil pravila hišnega reda tožene stranke. Ta kršitev pa ne utemeljuje tako hude sankcije, kot je prenehanje delovnega razmerja. Tudi če bi bile utemeljene vse kršitve iz (prvega) pisnega opozorila (da je bil določenega dne na liniji v jutranjih urah zastoj v trajanju 15 minut, ker tožnik predhodnega dne ni pospravil linije in je bilo tega dne na delovni mizi najdeno kljukasto merilo večje vrednosti, čeprav bi moralo biti shranjeno v predalu delovne mize; je zaradi nespoštovanja tehnoloških parametrov za doziranje komponent PUR na mešalni glavi tožnik povzročil defekt palete filtrov zaradi neustrezne trdote PUR; je bil na sestanku žaljiv do sodelavcev) in tudi očitek nenošenja delovne halje iz dugega pisnega opozorila, to skupaj s kršitvijo v zvezi z uporabo mobilnega telefona iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnikovo delo, zaradi česar je sodišče razvezalo pogodbo za zaposlitvi, je preuranjena. Tožnikova kršitev v zvezi z povzročitvijo škode na novi liniji ne more pomeniti izgubo zaupanja, saj tožena stranka tožnika ni tako natančno in dolgo vpeljevala v delo, kot ostala dva zaposlena na tej liniji. Tožnik je namreč takoj za tem, ko je prišlo do težav, zaprosil sodelavca za pomoč in je nato linija obratovala normalno. Tudi sestanek, na katerem naj bi bil tožnik žaljiv do sodelavcev, je bil sklican iz razloga, ker se je tožniku očitalo nekaj, kar je v zvezi z delom na novi liniji. Glede na to, da je tožnik pojasnil, da ni bil v delo dovolj dolgo uvajan in da je tudi tožena stranka štela, da mu mora zagotoviti pomoč pri vodenju linije, ne gre za okoliščino na strani delavca, ki bi kazala na izgubo zaupanja. Glede ostalih dveh očitkov, uporabe zaščitne halje in telefoniranja v času odmora, pa tudi ne gre za kršitvi, ki bi kazali na to, da tožnik ne bi vestno opravljal svojih nalog v smislu, kot se mu očita glede izgube zaupanja in nemožnosti nadaljnjega sodelovanja. Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki 15 let, zato so očitki, ki jih tožena stranka navaja tožniku, minorni in niso v ničemer povzročili niti potencialne nevarnosti za nastanek kakršnekoli škode. Ker sodišče prve stopnje v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja in s tega vidika ni presodilo, ali je tožnikovo ravnanje, predvsem v zvezi z delom na novi liniji, lahko razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbama ugodilo, razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075829
ZIZ člen 32, 163a, 163b, 163c, 163č. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 280, 280/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
Izvršba na podlagi notarskega zapisa – stečajni postopek nad osebnim dolžnikom – pritožba realnega dolžnika zoper sklep o ustavitvi izvršbe zoper osebnega dolžnika – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep, s katerim sodišče odloči o posledicah, ki jih ima stečajni postopek v razmerju med upnikom in prvim dolžnikom kot stečajnim dolžnikom, ne posega v razmerje med upnikom in drugim dolžnikom, zato drugi dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
služnost hoje in vožnje - prestavitev služnostne poti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine
Zahtevek za prestavitev služnosti poti je utemeljen, če služnostni zavezanec dokaže, da bo pot po novi trasi manj obremenjevala služečo nepremičnino in da se s prestavitvijo poti ne bodo bistveno spremenili pogoji za izvrševanje služnosti.
padec na poledenelem parkirišču – padec delavca na parkirišču delodajalca – nadzor nad izvajalcem zimske službe – malomarno izvajanje zimske službe – zimska služba
Ker je zunanji izvajalec opravljal zimsko službo na podlagi pogodbe z družbo B., ni bil odvisen in podrejen družbi C., ki posledično ne more odškodninsko odgovarjati zaradi morebitne opustitve nadzora.
predlog za spremembo stikov – nova določitev stikov – obseg stikov – način izvršitve stikov – začasna ukinitev stikov z enim od staršev – začasna določitev stikov pod nadzorom – roditeljska pravica – pravica do stikov
Pravica in dolžnost staršev do stikov z otrokom ni vezana na roditeljsko pravico, saj ta obstaja, tudi če se staršem roditeljska pravica odvzame ali preneha. Če roditelju pravica do stikov ni bila odvzeta, mu je nihče ne sme kratiti. Tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, ima pravico do stikov. To velja tako v primeru, ko otrok živi pri drugem od staršev, kot tudi, če mu je otrok odvzet ali kadar je otrok dan v zavod ali rejništvo.
SPZ člen 32, 35. ZPP člen 181, 225, 274, 425, 428, 428/1.
pravovarstveni interes – motenje posesti – rok za vložitev motenjske tožbe
Tako kot za vsako drugo sodno varstvo v sporih iz civilnih razmerij, mora tudi za posestno varstvo obstajati pravovarstveni interes; z vložitvijo tožbe mora tožeča stranka zasledovati neko pravno korist. Pravovarstveni interes za tožbo je podan, če ugoditev zahtevku za tožnika pomeni določeno pravno korist, ki je tožnik brez sodnega posredovanja ne bi mogel doseči. Pravni interes za dajatveno tožbo se domneva; izkazovati je treba le pravno korist za ugotovitveno tožbo. V primeru vložitve dajatvene motenjske tožbe je pravovarstveni interes podan že s tem, da zakon motenjsko tožbo predvideva in dopušča.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082071
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 54, 54/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost – stvarna služnost pravice poti – dogovor o vzajemni služnosti – vzajemna služnostna pravica – prekarij – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – priposestvovanje stvarne služnosti – pošteno izvrševanje služnosti – vknjižba v zemljiško knjigo – podlaga za vknjižbo – tožbeni zahtevek za vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo
Ena od listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo v zemljiški knjigi, je tudi pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. S tožbenim zahtevkom v tej pravdi se zahteva ugotovitev obstoja stvarne služnostne pravice poti, kar je nedvomno pravica, ki se vknjiži v zemljiški knjigi, in v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku v tem delu, bo podlaga za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi že pravnomočna sodba o tej odločitvi. To pomeni, da bo tožnik lahko predlagal zemljiškoknjižni vpis obravnavane služnostne pravice že na podlagi pravnomočne sodbe, s katero bo ugotovljen, če bo, obstoj te pravice, in ni potrebno dodatno v pravdi odločati še o vknjižbi te pravice v zemljiški knjigi, kot to zahteva tožeča stranka v 2. točki tožbenega zahtevka. Ker torej ni materialnopravne podlage za tožbeni zahtevek, kot je ta podan v 2. točki izreka, je bilo potrebno izpodbijano sodbo v tem delu spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Drži, da je treba solastni nepremičnini udeležencev pri delitvi obravnavati kot celoto, ker gre za kmetijski obrat oziroma gospodarstvo, vendar pa je treba pri tem, ali obstaja možnost fizične delitve, izhajati iz velikosti solastniških deležev vseh solastnikov na nepremičninah oziroma, ali je fizična delitev možna glede na velikost solastniških deležev. Položaj vsakega solastnika v postopku delitve je opredeljen z višino njegovega solastniškega deleža na posamezni nepremičnini.
delitev solastnine – vrednost solastne nepremičnine – izvedenec – dokazovanje z drugim izvedencem
Dejstvo, da izvedensko mnenje odstopa od drugih cenitev, ki jih izpostavljata pritožnika, ni odločilno. Poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, ki ga je izdelal GURS, zaradi drugačnih osnov, ciljev in namenov skupinskega vrednotenja nepremičnin ni mogoče primerjati s cenitvijo v tem postopku, kjer je izvedenec ugotavljal tržno vrednost sporne nepremičnine glede na dejanske razmere, kot jih je ugotovil na ogledu.