ZUTD člen 5, 5-14, 59, 59/2, 60, 69, 69/1, 69/2. ZPIZ-2 člen 7, 7/1, 7/1-42.
denarno nadomestilo za brezposelnost - zavarovalna doba - prispevki - plačilo prispevkov
Zavarovalna doba po 14. točki 5. člena ZUTD predstavlja obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. V zavarovalno dobo, ki se upošteva pri določanju dolžine prejemanja denarnega nadomestila, se upošteva obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti. To pomeni, da se pri priznanju nadomestila za primer brezposelnosti doba, za katero prispevki za primer brezposelnosti niso bili plačani, ne more upoštevati. Tožnica je dosegla 26 let, 4 mesecev in 5 dni zavarovalne dobe. Z upoštevanjem časa, ko je bila predhodno prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS kot brezposelna oseba ter hkrati prejemala denarno nadomestilo, pa skupaj 31 let, 7 mesecev in 6 dni. Tožnica ne dosega skupno 35 let zavarovalne dobe in s tem pogoja, določenega v drugem odstavku 69. člena ZUTD, da bi se ji pri odmeri nadomestila za primer brezposelnosti upoštevala celotna zavarovalna doba in ne le čas zadnjega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala odpravo upravnih odločb tožene stranke in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je bilo s strani mediatorke obveščeno o zaključku postopka mediacije, oziroma o tem, da se je mediacijsko srečanje zaključilo neuspešno, utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, saj glede na zaključeni postopek mediacije ni več razlogov za prekinitev postopka.
obveznost plačila - stroški na službenem potovanju - terensko delo
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov, ki jih ima na službenem potovanju pri opravljanju terenskega dela, ker naj bi to izhajalo iz podpisane pogodbe o zaposlitvi oziroma iz ustnega dogovora med strankama. Iz pogodbe o zaposlitvi, ki sta jo sklenili pravdni stranki, namreč izrecno izhaja, da je delavec upravičen do drugih povračil v zvezi z delom, kot jih določa kolektivna pogodba, to je do povračila stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo; povračila stroškov, ki jih ima pri upravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju; regresa za letni dopust; jubilejne nagrade in odpravnine. Tudi če bi se stranki dogovorili, da tožnici ne pripadajo t.i. potni stroški, nastali pri terenskem delu, ta dogovor ne bi bil upošteven. Zato je tožnica za sporno obdobje upravičena do povračila stroškov, ki jih je imela na službenem potovanju pri terenskem delu.
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka (delodajalec) od toženca (delavca) uveljavljala povračilo škode, ki ji je nastala zaradi odtujenih predmetov v višini DDV. V konkretnem primeru je primanjkljaj oziroma izguba nastala zaradi protipravne prilastitve toženca, bil je sestavljen zapisnik policijske uprave in je bil toženec pravnomočno spoznan za krivega v kazenskem postopku. Zato se v skladu s 4. alinejo 17. člena Pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost in 7. členom ZDDV-1 DDV od odtujenega blaga ne obračuna. Če je tožeča stranka plačala vstopni DDV in ji je v posledici tatvine nastala škoda, bi morala v skladu s citirano določbo Pravilnika zahtevati povrnitev že plačanega vstopnega DDV. Te svoje obveznosti ne more (izbirno) prenesti na delavca in ga v okviru odškodninskega zahtevka obremeniti s plačilom DDV. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je podana odškodninska odgovornost toženca za plačani vstopni DDV tožeče stranke, saj se od odtujenega blaga, če je sestavljen zapisnik policijske uprave, DDV ne obračuna.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je tožeči stranki nastala škoda v višini plačanih računov, ki jih je toženec dolžan povrniti, ker si je morala zaradi odtujevanja stvari toženca kupiti in dograditi dodatno tehnično opremo. Organizacija delovnega procesa in kontrola dela v skladišču, tako da se vzpostavi nadzor s pomočjo tehničnih sredstev, da se varuje premoženje in odkrivajo morebitni storilci tatvin, je stvar delodajalca, to je tožeče stranke. V kolikor se delodajalec odloči, da bo svoje premoženje varoval tudi z dodatno tehnično opremo, stroškov te investicije (v višini plačila računov za dodatno tehnično opremo) ne more naprtiti delavcu, ki je bil zaloten pri tatvini. Zato odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
odklon preizkusa z alkotestom – zapisnik o preizkusu z alkotestom
Kot je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, je obdolženi odklonil preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, nakar mu je bil odrejen strokovni pregled, ki pa ga je prav tako odklonil brez navedbe razloga. Obdolženec sicer zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga je policist sestavil v skladu z določbo petega odstavka 107. člena ZPrCP, ni podpisal, kot je razvidno iz opomb, tudi razloga za odklonitev podpisa ni navedel, vendar tak zapisnik ni brez dokazne vrednosti o poteku dejanja postopka preizkusa alkoholiziranosti. Sodišče ga pač mora presojati v povezavi z drugimi dokazi, kar je tudi storilo in pravilno ugotovilo, da je obdolženec s svojim ravnanjem izpolnil tudi znake prekrška, ki se mu očita v 4. točki izreka izpodbijane sodbe, torej po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP.
invalidska pokojnina - invalidnost - zaključeno zdravljenje
Eden izmed pogojev za ugotovitev invalidnosti pri zavarovancu je, da je zdravljenje zaključeno v takšni meri, da ne gre zgolj le za akutno ali kronično bolezensko stanje, ki lahko pri zavarovancu povzroči določena obdobja nesposobnosti za delo, kar je riziko, ki se krije iz zdravstvenega zavarovanja. Invalidnost je nujno povezana s spremembami v zdravstvenem stanju, ni pa nujno povezana z delovno zmožnostjo. Invalidnost se lahko ugotavlja, kadar spremembe v zdravstvenem stanju začasno ali trajno vplivajo na zavarovančevo delovno zmožnost, vendar pa je po definiciji invalidnosti določeno, da mora biti zdravljenje končano in da morajo biti izvedeni vsi ukrepi medicinske rehabilitacije. Pri tožniku, glede na predložene izvide, zdravljenje in diagnostika še nista zaključeni. Podana je potreba po nadaljnji diagnostiki. Zato pogoji za ugotovitev invalidnosti niso podani. V posledici tega tudi ni podan pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine, saj pri tožniku niso izpolnjeni pogoji iz 41. člena ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 144. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
obračun plače - davki in prispevki
Odločitev sodišča je materialno pravno nepravilna, ker je v izreku sodbe toženo stranko zavezalo k izplačilu skupnega neto zneska plač, ter ji naložilo, da na navedeni neto znesek obračuna in plača pripadajoče davke in prispevke. Delavcu ni mogoče prisoditi plač (ali nadomestil plače) v neto zneskih, ampak le v bruto zneskih.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015058
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 153, 153/2, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - delo na strehi - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Tožnik je bil kot delavec prvotožene stranke skupaj s sodelavcem napoten na delo k drugotoženi stranki, delavec drugotožene stranke pa jima je odredil, da morata posekati in odstraniti veje s strehe objekta drugotožene stranke. Pri tem je prišlo do udora strehe, tožnik je padel v notranjost objekta in se poškodoval. Za nastanek škode sta odgovorni obe toženi stranki. Prvotožena stranka je za nastalo škodo tožniku odgovorna kot njegov delodajalec (na podlagi 184. člena ZDR), ker ga ni ustrezno usposobila za delo na višini (s tem je kršila predpise o varnosti in zdravju pri delu) in ni poskrbela, da tožnik dela na višini ne bi opravljal. Tožnik je sicer utrpel poškodbe pri opravljanju nalog, ki so mu bile naložene kot njegove delovne naloge v zvezi z delovnim razmerjem pri prvotoženi stranki, čeprav mu je konkretna dela odredila drugotožena stranka, h kateri je bil tožnik napoten na delo. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da prvotožena stranka ni imela statusa delodajalca, ki bi v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti opravljal dejavnost zagotavljanja dela delavcem drugemu delodajalcu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se prvotožena stranka ne more razbremeniti svoje odgovornosti za nastalo škodo z obrazložitvijo, da ob škodnem dogodku ni bila prisotna oziroma da ni bila tista, ki bi tožniku naložila opravljeno delo, v posledici katerega je prišlo do poškodbe tožnika. Drugotožena stranka je objektivno kot tudi krivdno odgovorna za škodo, ki jo je utrpel tožnik. Tožnik je bil pri opravljanju dela pri drugotoženi stranki s strani njenega delavca napoten na delu na višini (višina pri kapu je bila 3,5 metra, v slemenu pa 8 metrov). Delo na takšni višini pa predstavlja nevarno delo. Zato je podana objektivna odškodninska odgovornost drugotožene stranke za nastalo škodo. Poleg tega drugotožena stranka ni poskrbela za varno delo tožnika, pri delu ga ni nadzorovala, niti mu ni priskrbela ustreznih sredstev za varno delo na višin, zato za nastalo škodo odgovarja tudi krivdno.
Zmotno je tudi pravno stališče tožene stranke, da se izpoved zaslišane stranke (zakonitega zastopnika) šteje tudi kot njena navedba. V skladu z 257. členom ZPP se sporna dejstva, ki so pomembna za odločitev, lahko ugotovijo tudi z zaslišanjem strank. To pomeni, da se z zaslišanjem stranke izvajajo dokazi, da bi se ugotovila tista dejstva, ki jih je pravdna stranka podala v okviru svojih navedb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožena stranka je zaradi spremembe lastništva v začetku leta 2014 izvedla obširno reorganizacijo poslovanja, katere namen je bil prilagoditi obstoječo organizacijsko strukturo organizacijski strukturi novega lastnika. S sprejemom dopolnitve akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se je področje prodaje, ki je bilo do leta 2014 samostojna veja v organizacijski strukturi tožene stranke, razdelilo na dva novo ustanovljena sektorja, posledično pa so bila vsa delovna mesta (tudi tožnikovo) na področju prodaje ukinjena. Ukinitev delovnega mesta, na katerem je bil zaposlen tožnik, pa predstavlja utemeljen organizacijski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Izpolnjeni so pogoji za izdajo zamudne sobe, določeni v 318. členu ZPP. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena v odgovor. Šteje se, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, čeprav je sicer je v 15-dnevnem roku iz 3. odstavka 41. člena ZDSS-1 na tožbo sicer odgovorila, vendar je odgovor na tožbo podal odvetnik, ki odgovoru ni predložil pooblastila za zastopanje, podpisanega s strani zakonitega zastopnika tožene stranke, ampak le pooblastilo, ki ga je podpisal prokurist družbe, ki pa po tedaj veljavnih predpisih - ZGD - ni zakoniti zastopnik družbe niti pooblaščena oseba za zastopanje družbe na sodišču, ki bi lahko pooblastila odvetnika za zastopanje pred sodiščem. S strani zakonitega zastopnika tožene stranke podpisanega pooblastila pa odvetnik tožene stranke tudi naknadno, na poziv sodišča, v postavljenem roku ni predložil. To pomeni, da je temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. odstavka oziroma iz 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP izpolnjen.
Ker tožnik kot starejši delavec ni podal pisnega soglasja k odpovedi, tožena stranka pa bi lahko tožniku podala zakonito odpoved iz poslovnega razloga le z njegovim pisnim soglasjem, ter glede na dejstvo, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine in mu še ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
stroški postopka - tek rokov - sodne počitnice - zamuda roka
Ker se je rok za vložitev pritožbe iztekel že v času sodnih počitnic (15. 7. 2015), rok za pritožbo zoper sklep o stroških, ki jo je tožena stranka vložila dne 16. 7. 2015, ni bil zamujen. V času sodnih počitnic rok za vložitev pritožbe ne teče (83. člen ZS). Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo in je zato podana kršitev 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 1. odstavka 343. člena ZPP, saj je neupoštevanje obdobja sodnih počitnic pri štetju roka za vložitev pritožbe vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe.
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
Glede na obdolženčeve navedbe na zagovoru, da je tablete Sanval užival približno štiri leta nazaj, in zdravilu priložena navodila, je bil obdolženec seznanjen z navodili za uporabo zdravila in na jemanje zdravila v predpisanih odmerkih (običajen dnevni odmerek 10 mg tik pred spanjem) ter na vpliv zdravila na sposobnost upravljanja vozil (ne sme voziti avtomobila in ne upravljati z orodji vsaj 7 do 8 ur po zaužitju zdravila Sanval).
negativna uskladitev pokojnin - stroški postopka - uspeh v postopku - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje je tožbo tožeče stranke zavrglo. V takšnih primerih je potrebno upoštevati temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov, to je načelo končnega uspeha. S stališča tožeče stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba ali sklep o zavrženju tožbe. Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo, gre za uspeh tožene in ne tožeče stranke. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka, pravilna.
ZPIZ-1 člen 61, 61/2, 60/2-1, 67, 68, 68-2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21.
invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - sprememba v invalidnosti
Sodišče prve stopnje je tožniku zmotno priznalo pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Tožnik namreč izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do samostojne invalidske pokojnine, kar pomeni, da v tem primeru ni potrebno uporabiti določb Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino glede seštevanja zavarovalnih dob. Za odločitev je odločilen 21. člen Sporazuma, v katerem je določeno, da v primeru, če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji. V sporni zadevi so pogoji za priznanje pravice do samostojne invalidske pokojnine izpolnjeni. Tožnik je invalid I. kategorije invalidnosti, izpolnjuje pa tudi pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe po 2. alineji 68. člena ZPIZ-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in II. točko izreka spremenilo tako, da je tožniku upravičen do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – zavrženje predloga – pravni interes za vodenje postopka – pogoji za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – pogojna obsodba
Prilivi na fiduciarni denarni račun ne bi zadoščali niti za plačilo stroškov postopka. V primeru, če premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške postopka, se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja le, če insolventni dolžnik izpolnjuje pogoje za začetek postopka odpusta obveznosti in če nima obveznosti iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
Tudi v primeru, če bi se stečajni postopek začel, bi se zaradi neznatne stečajne mase končal brez razdelitve upnikom.
Vse do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence, dolžnik ne bi imel možnosti uspešno predlagati začetka postopka odpusta obveznosti. Do takrat pa glede na njegovo premoženjsko stanje ne bi bili izpolnjeni pogoji za vodenje stečajnega postopka.
pogodbena kazen - zastaranje - 3 letni zastaralni rok - sodba na podlagi stanja spisa
Triletni zastaralni rok velja za gospodarske pogodbe, za kakršno gre pri gradbeni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama. Tožba je vložena po zastaranju vtoževane pogodbene kazni, tedaj pa je že prenehala pravica po sodni poti uveljavljati terjatev iz naslova pogodbene kazni. V primeru izdaje sodbe na podlagi stanja spisa je njena podlaga celotno spisovno gradivo na dan zamujenega naroka in sodišče je dejansko stanje moralo ugotavljati na podlagi trditev in izvedenih dokazov, kot jih je izvedlo do naroka, na katerem je bila predlagana izdaja sodbe po stanju spisa. Ker pa tožeča stranka na zadnji narok ni pristopila, tožena stranka pa je predlagala izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, sodišče ni smelo več izvajati dotlej neizvedenih dokazov in tako tudi ne dopustiti in izvesti dokaz z izvedencem gradbene stroke.