STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0082069
SZ člen 111. ZPP člen 7, 337, 337/1. ZZD člen 227. ZTLR člen 28, 28/2. Zakon o lastnini na delih stavb člen 2, 2/3, 3, 3/1. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – zakonita posest – pravni naslov za prenos lastninske pravice – veriga pravih poslov – dobroverna posest – nemotena posest – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – preoblikovanje pravice uporabe – lastninjenje – razpravno načelo – trditveno breme – pritožbena novota
Po stališču novejše sodne prakse je nedobroveren le tisti posestnik, ki ve, da mu ne pripada pravica do posesti ali pa bi moral to vedeti, dobre vere (opravičljive zmote in ustrezne skrbnosti posestnika glede prepričanja o lastništvu) pa ni mogoče izpodbiti zgolj s sklicevanjem na zemljiškoknjižne podatke. Dejstvo, da tožnica ni imela prve kupoprodajne pogodbe, samo po sebi tako ne more ovreči dobrovernosti njene posesti, kakor tudi ne dejstvo, da ne pozna okoliščin prenosa ustreznih upravičenj s toženkine pravne prednice na investitorja stavbe. Ni bilo namreč podlage za razumen dvom o tem, da je investitor imel ustrezna upravičenja za prodajo stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki jih je zgradil. Še manj podlago za zaključek o nedobroverni posesti predstavlja dejstvo, da tožnica ni bila vknjižena kot lastnica.
zmanjšanje življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi prisodi le, ko gre za takšno zmanjšanje, ki je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali ko to opravičujejo posebne okoliščine, kar pa v konkretnem primeru ni bilo podano.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069765
ZZZDR člen 113. ZPP člen 21, 21/1, 406.
stiki – dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – začasna odredba – vožnja na stike
Pravilno je stališče, da toženčev predlog za začasno odredbo glede vpisa otrok v osnovno šolo ne spada med spore iz 406. člena ZPP, ampak se nanaša na spor v zvezi z izvrševanjem roditeljske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075681
ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 12/4.
gradbena pogodba – končni obračun – obseg izvedenih del – kvaliteta izvedenih del – trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje – ugotovitve izvedenca – povrnitev pravdnih stroškov – pravica do svobodne izbire odvetnika – odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko – kilometrina
Tožnik do konca naroka ni podal dejanskih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti utemeljenost postavke porabljeni material iz njegovega končnega obračuna. Ni navedel, kateri material je v njej zajet, v kakšni količini in zakaj ga je obračunaval posebej, ne pa v okviru posameznih postavk v izvedenih delih in materialu. Tako te postavke ni zmogel preveriti niti izvedenec gradbene stroke ob ogledu stanovanja zaradi preveritve izmere količin materiala ter kvantitativnega in kvalitativnega pregleda izvedenih del. Tako je v izvedenskem mnenju navedel, da tega podatka v knjigi obračunskih izmer ni mogoče preveriti, zato je v svoj končni obračun izvedenih del in materiala v višini 14.115,88 EUR (3.382.730,00 SIT) vnesel celotni zatrjevani (vendar nepreverjeni) znesek materiala v višini 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT). To pomeni, da omenjenega zneska 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT) ni mogoče upoštevati v končnem obračunu, ker ga tožnik ni dokazal.
sodno varstvo posesti – motenje posesti stvarne služnosti – petitorni spor – pravica do posesti – zadnje stanje posesti – motenje – postavitev lesenega stebra
Sodišče je napačno upoštevalo pravico do posesti in se ni osredotočilo zgolj na ugotavljanje zadnjega stanja posesti in nastalo motenje.
Prvo sodišče bi moralo ugotavljati, ali sta toženki z vgradnjo lesenega stebra na služnostno pot spremenili dotedanji način izvrševanja soposesti tožnika na spornem zemljišču in zračnem prostoru.
Terciarni strah ni pravno priznana oblika škode, ki bi se upoštevala pri odškodnini za strah. V določenih primerih gre lahko za dalj časa trajajočo nevšečnost, v drugih primerih pa za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, a le če je intenzivnost dovolj velika in če oškodovanec zaradi tega duševno trpi. Tožnik trdi, da ne upa več čistiti konjskih kopit, a gre le za majhno spremembo v načinu njegovega dela, saj še vedno profesionalno jaha (tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, in to z isto kobilo, ki je povzročila škodo), ostal je zaposlen pri zavarovanki tožene stranke in je še vedno vsakodnevno v stiku s konji. Pri svojem delu torej ni oviran, sploh pa ni zatrjeval, da prav zaradi nezmožnosti čiščenja konjskih kopit (kar morajo sedaj opravljati drugi) trpi duševne bolečine.
Čeprav tožena stranka ni imela druge možnosti za zavarovanje svojih pravnih interesov, kot da je v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila ločitvene pravice na nepremičninah, glede katerih je bilo kasneje ugotovljeno, da na njih obstaja izločitvena pravica drugih upnikov, teh navedb in okoliščin ni mogoče šteti kot takšnih, zaradi katerih bi bilo mogoče tožeči stranki pripisati krivdo za povzročitev pravdnih stroškov in o celotnih stroških postopka odločati po načelu krivde. Tožena stranka bi namreč lahko: 1. ugovarjala obstoju izločitvenih pravic v stečajnem postopku, vendar kot sama navaja v pritožbah, je ocenila, da bi to bilo z vidika varovanja njenih pravnih koristi brez učinka, zato tako ni ravnala; 2. po objavi končnega seznama preizkušenih terjatev umaknila prijavo ločitvenih pravic na nepremičninah, naštetih v I. točki izreka sodbe prve stopnje; ali 3. takoj po vložitvi tožbe pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke, s čimer bi se izognila obveznosti povračila pravdnih stroškov tožeče stranke in bi celo bila upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov s strani tožeče stranke.
vzpostavitev etažne lastnine – lastništvo spornega posameznega dela – verjetnost pravice
V skladu s 17. členom ZVEtL sodišče zaradi spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, ne prekine postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč odloči v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Ker gre za vprašanje, kdo je lastnik spornega posameznega dela, na kar se zakonske domneve iz 9. člena ZVEtL ne nanašajo, je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da je za odločitev o tem vprašanju potrebna presoja, čigava pravica je bolj verjetna.
odgovor na tožbo – nezadostno število izvodov – zavrženje pritožbe – postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba zoper sklep – nedovoljena pritožba – napačen pravni pouk
Sodišče prve stopnje je sicer v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (nepravilno) zapisalo, da naj bi bila pritožba dovoljena, vendar to ne vpliva na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more dodeliti pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
narok za glavno obravnavo – vročitev vabila na narok – vročitev s fikcijo – odsotnost stranke – neaktivnost stranke – uveljavljanje procesnih kršitev – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve procesnih pravic, kadar je to mogoče pripisati njeni lastni neaktivnosti, kot je neodzivnost na vabilo na narok in ne prihod nanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069748
SZ-1 člen 103, 104, 104/1. ZPP člen 12, 285, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
najemna pogodba – odpoved pogodbe – standard obrazloženosti sodne odločbe – materialno procesno vodstvo – prava neuka stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obrazložitvi sodbe mora sodišče natančno opredeliti relevantno dejansko stanje ter zavzeti jasno stališče do tožnikovih trditev in toženčevih ugovorov. Pojasniti mora, na podlagi katerih dokazov je ugotovilo odločilna in druga pravno pomembna dejstva. Izvedene dokaze mora v ta namen oceniti skladno z metodološkim napotkom. Navesti mora tudi pravna pravila, ki jih je uporabilo, jih interpretirati in nato obrazložiti, kakšna pravna posledica, upoštevaje abstraktno pravno normo, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja.
ZIZ člen 238f, 238f/6. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
odlog izvršbe – izvršitev odločbe o osebnih stikih – učinki začasne odredbe – začasna odredba izdana med postopkom v sporu iz razmerja med starši in otroki – odnos med izvršilnim postopkom in postopkom spremembe odločbe o stikih
Če je temu tako (ne glede na pritožbeno zatrjevan ugovor zoper sklep o zavarovanju, saj ugovor ne zadrži izvršitve sklepa; primerjaj 239. člen v zvezi z 9. členom ZIZ), je bil režim stikov od dne izdaje začasne odredbe naprej spremenjen oziroma podlaga za izvrševanje osebnih stikov začasno, v okviru trajanja začasne odredbe, ni več sedaj veljavni izvršilni naslov N 196/2011 temveč začasna odredba. Tu se vidi posebnost izvršbe za izvršitev stikov, kjer gre za trajno obveznostno razmerje.
Dejstvo je, da se v tem postopku odpira vprašanje izvršitve sklepov o denarni kazni (kar je očiten namen upnikove pritožbe), izterjava le-te pa ni dopustna, ker bi predstavljalo siljenje dolžnice k izvrševanju stikov z vsebino, kot je določena v izvršilnem naslovu oziroma v sklepu o izvršbi, kar pa glede na kasneje sprejeto začasno odločitev v postopku spremembe stikov začasno ni dopustno. Če stiki v času trajanja začasne odredbe ne bodo realizirani, bo sodišče v postopku zavarovanja izvajalo prisilo z denarno kaznijo.
kršitev pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – splošni pogoji pogodbe – izvedba transakcije brez predhodne avtorizacije tožeče stranke – splošno znano dejstvo pri prometu s plačilnimi karticami
Tožena stranka je s podpisom pogodbe sprejela zavezo, da bo pri sprejemu plačil s kartico X ravnala po navodilih, ki jih prejme od banke in so sestavni del te pogodbe.
Tožena stranka je Pogodbo kršila s tem, da ni pridobila avtorizacije za vsako od spornih transakcij od tožeče stranke, čeprav bi ji moralo biti znano, da avtorizacija predstavlja odobritev tožeče stranke k vsaki transakciji, ki ga prodajno mesto ne more in ne sme nadomestiti.
osebni stečaj – procesna sposobnost – zastopanje – zakoniti zastopnik – stečajni upravitelj
Ker tožnika, ki je bil ob vložitvi tožbe v osebnem stečaju, ni zastopal stečajni upravitelj, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožena stranka v času, ko je tožeča stranka predlagala izvedbo dokaza, s tem dokazom ni več razpolagala, niti ni bila dolžna z njim razpolagati. Zato v obravnavanem primeru ne pride upoštev uporaba določila petega odstavka 227. člena ZPP, saj ni bilo ugotovljeno, da bi tožena stranka imela listine (tahografske izpise), na katere se sklicuje tožeča stranka, niti da bi proti prepričanju sodišča zanikala, da so listine pri njej.
OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075234
OZ člen 649. ZPP člen 8. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 9, 9-8, 35.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - dokazni standard - prepričanje - gotovost
Nerazumljivo je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo z gotovostjo ugotoviti obstoj presežnih del, saj je pri vsebinskih odločitvah v pravdnem postopku potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, o katerem govorimo, ko o resničnosti določenega pravnorelevantnega dejstva ne dvomi noben razumen oziroma izkušen človek.
vloga v tujem jeziku – pritožba – pravno sredstvo – nepopolna vloga – nerazumljiva vloga – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Vlogo (pritožbo) toženca, ki je napisana v angleškem jeziku, je treba obravnavati kot vlogo, ki ni popolna in jo je na podlagi 343. člena ZPP potrebno zavreči.
V nepravdnem postopku, ki ima drugačno naravo kot pravdni, sodišče ureja razmerja med strankama, zato ni vezano izključno na predlog oziroma „zahtevek“ predlagatelja, kako naj se odloči. Stranke morajo le podati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči.
Ključno vprašanje v tem postopku je, ali je predmet delitve solastnina ali nedokončana etažna lastnina oziroma navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069751
OZ člen 567, 568. ZPP člen 365. ZST-1 člen 17.
zakonito dedovanje – obseg zapuščine – pogodba o preužitku – spor med dedičem in tretjo osebo – preklic dvostranskega pravnega posla – razveljavitev pogodbe – količnik za odmero sodne takse
Zapuščinsko sodišče je pri ugotavljanju obsega zapuščine pravilno upoštevalo pogodbo o preužitku, ustrezno sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Če dediča menita, da je pogodba o preužitku neveljavna, ker jo je zapustnica za časa življenja preklicala, in da torej sporna nepremičnina sodi v zapuščino, bosta morala za razveljavitev te pogodbe sprožiti drug ustrezen postopek, saj pogodba velja, dokler ni razveljavljena. Preklic dvostranskega pravnega posla s strani ene od pogodbenih strank namreč ne povzroči samodejno prenehanja njegove veljavnosti.
Ker je tožeča stranka predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, je sodišče prve stopnje pravilno nameravalo zaslišati tudi zakonitega zastopnika tožene stranke (drugi odstavek 258. člena ZPP). Le tako bi bilo namreč zagotovljeno procesno ravnotežje in enakost orožij pravdnih strank. V zvezi z zaslišanjem priče B. B. pa tožena stranka ni zadostila standardu obrazloženosti dokaznega predloga, saj ni navedla, katero dejstvo naj bi se s tem dokazom ugotavljalo (236. člen ZPP). Glede na to, da dokazni predlog z zaslišanjem navedene priče ni bil ustrezno substanciran, njene nezadostne aktivnosti ni moglo nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).