Pritožba izpodbija sklep, s katerim ni bilo odločeno o predlogu tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, pač pa o zavrženju nepopolne pritožbe, zaradi česar je sodišče prve stopnje od pritožnice pravilno terjalo sodno takso za pritožbo.
pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta
Tožnica je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, kar glede na povedano [da se vsi njeni zahtevki, nedenarni in denarni, opirajo na isto dejansko in pravno podlago] v vsakem primeru, tudi če bi bila vrednost posameznih nedenarnih zahtevkov nižja, kaže na stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
postopek v sporih majhne vrednosti – materialno dokazno breme – nedovoljeni pritožbeni razlogi – domneva umika dokaznih predlogov – vabilo na narok – popravni sklep
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne tisti, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
trditveno breme - pomanjkanje trditev - dokazovanje - zaslišanje zakonite zastopnice - razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev odločitve o zavrnitvi dokaza - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava kršitve s strani pritožbenega sodišča
Z dokazi manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti. Zaslišanje tožene stranke (oziroma njene zakonite zastopnice) tako na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je navedeni dokaz zavrnilo, tako sicer res pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je višje sodišče, z navedbo razlogov za zavrnitev dokaza, lahko odpravilo samo.
objektivna sprememba tožbe – odstop terjatve med pravdo – cesija – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke – odmera pravdnih stroškov – sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožeča stranka je prilagodila tožbeni zahtevek med pravdo spremenjenemu materialnopravnemu razmerju. Izpolnitev vtoževane toženčeve obveznosti je zahtevala v korist novega pridobitelja namesto v svojo korist, kot je vtoževala prvotno. Gre za objektivno spremembo tožbe. Stranke se niso spremenile. Toženčevo soglasje ni potrebno, ker se opira na okoliščine (cesija terjatve med pravdo), ki so nastale po vložitvi tožbe.
Dejstvo, da je tožena stranka zoper pravnomočno odločitev vložila revizijo, ni razlog za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - prekluzija - poziv sodišča - pouk - povprečno skrbna laična oseba - poziv nasprotne stranke
Tožena stranka je od sodišča prve stopnje prejela poziv, iz katerega izhaja, da mora v odgovoru na vlogo tožeče stranke navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati vse dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, ter da se dejstva, ki v tej (in morebitni naslednji) pripravljalni vlogi ne bodo navedena, ne bodo upoštevala. Tudi povprečno skrbna laična oseba bi na podlagi takšnega pouka (sploh v povezavi s trditvami tožeče stranke) mogla in morala sklepati, da mora, v kolikor nasprotuje navedbam nasprotne stranke, podati pisno vlogo z obrazložitvijo svojih ugovorov. Hkrati ni naloga sodišča, da pravdne stranke poziva, naj dopolnijo svojo trditveno podlago (pisno ali na naroku), če takšen poziv izhaja že iz navedb nasprotne stranke.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – narok – sporno dejansko stanje – listinski dokazi
Stranka le navaja, da uveljavlja procesno kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dejansko pa izpodbija dejansko stanje, kar v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
vročanje pisanj - obvestilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - tek rokov - iztek roka na nedeljo - zavrženje pritožbe
Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, to je 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
S katerim namenom je obdolženka sklenila (oziroma podpisala) pogodbo o zaposlitvi za obravnavano kaznivo dejanje ni pomembno. Obdolženki se ne očita sostorilstva, kot zmotno navaja pritožnik, saj je iz izreka izpodbijane sodbe jasno razvidno, da je bila spoznana za krivo kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju goljufije, ki ga je storila obdolženka na način kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe. Da je obdolženka vedela, da bo z listinami, v katere je vnesla lažne podatke, pridobila posojilo pri družbi S. d.o.o., ne more biti dvoma.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 22, 54, 116, 116/3, 200, 200/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 274, 274/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zahtevek za ugotovitev nezakonitosti - zavrženje tožbe
V sodni praksi je sprejeto stališče, da delavec v primeru, ko še v času razmerja, za katerega uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, zahteva ugoditev obstoja delovnega razmerja, to razmerje pa nato preneha, mora v sodnem postopku uveljavljati in doseči tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja. V nasprotnem primeru se namreč šteje, da delovno razmerje ni prenehalo nezakonito. Ker tožnica kljub spoznanju, da ji tožena stranka od 30. 4. 2014 dalje ne priznava več obstoja pogodbenega razmerja, v nadaljnjem prekluzivnem roku 30 dni ni vložila tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (to je z razširitvijo tožbe storila šele na naroku za glavno obravnavo dne 19. 12. 2014), je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo kot prepozno.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-3.
izvedenec - izvedensko mnenje - nagrada
Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Izvedensko mnenje ne odstopa od izvedenskih mnenj, podanih v primerljivih zadevah, ki se nanašajo na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Izvedenca sta za podajo izvedenskega mnenja proučila medicinsko dokumentacijo v spisu in v tožnikovem zdravstvenem kartonu, proučila sta tudi naknadno prinešene izvide in opravila osebni pregled. Nato sta podala izvedensko mnenje, ali je pri tožniku prišlo do izgube oziroma zmanjšanja delovne zmožnosti. To izvedensko mnenje ne odstopa niti glede težavnosti, niti glede strokovnosti in obsežnosti od drugih podanih izvedenskih mnenj v sporih iz invalidskega zavarovanja. Ne nazadnje tudi izvedenca nista obrazložila, zakaj bi šlo v konkretnem primeru za podajo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Tudi kasneje, ko sta podala dopolnilno izvedensko mnenje, sta v stroškovniku priglasila stroške za podajo zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja, ne pa zelo zahtevnega. Zato sta izvedenca upravičena le do nagrade za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3, 144, 144/1, 454. ZPP člen 243.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar - izvedenec
Pri tožnici zaradi utesnitve medialnega živca v zapestnem prehodu in zaradi nakazane degenerativne spremembe ni mogoče ugotoviti telesne okvare po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar.
Sodišče ni dolžno ugoditi dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca v vseh primerih nestrinjanja strank z mnenji invalidskih komisij. Dolžno pa je to storiti, kadar dokazni predlog vsebuje utemeljene pomisleke glede pravilnosti in jasnosti dejstev v mnenjih teh organov. V obravnavanem primeru, ko tožnica zatrjuje, da gre pri njej za določena stanja, za katera v Seznamu telesnih okvar niso določene telesne okvare, ne gre za takšen utemeljen predlog za postavitev izvedenca in tudi ne za takšno očitano kršitev, da bi bila tožnici odvzeta možnost varstva pred sodiščem.
Izločitvena pravica je v skladu s 1. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP pravica lastnika premične stvari, da od insolventnega dolžnika zahteva, da mu izroči stvari, ki so v posesti insolventnega dolžnika. Zato je povsem pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi tožeča stranka morala izkazati, da je tožena stranka imela na dan začetka njenega stečajnega postopka v posesti tiste elemente opažne opreme, za katere je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico. Napačno je materialnopravno stališče tožeče stranke, da je tožena stranka že s tem, ko je priznala terjatev tožeče stranke iz naslova najemnine za opažne elemente, priznala tudi dejstvo, da ima te opažne elemente v posesti.
Iz okoliščine, ker je toženec v stečajnem postopku priznal terjatev iz naslova denarne protivrednosti te iste opreme, pa bi lahko izhajal celo drugačen zaključek, kot ga zatrjuje pritožba, in sicer da te opreme nima več v posesti, in da zato priznava tožeči stranki nadomestno (denarno) izpolnitev.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 36/4, 37.
vdovska pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum - tuj nosilec zavarovanja
V 3. odstavku 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je določeno, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju, z izjemo sporazumov, sklenjenih med državami, nastalimi na območjih bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma. To velja tudi za tako imenovane „samostojne“ pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. Tožnici je bila z odločbo pristojnega Zavoda za socialno zavarovanje v BIH priznana pravica do vdovske pokojnine od 14. 11. 1997 dalje tudi z upoštevanjem slovenske zavarovalne dobe. Poleg tega ji je bila priznana pravica do nemške vdovske pokojnine na podlagi sporazuma med BIH in Nemčijo, z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene v BIH in Sloveniji ter z upoštevanjem nemške zavarovalne dobe. To pomeni, da se vdovska pokojnina v skladu s 3. odstavkom 36. člena Sporazuma ne preračuna in ostane še naprej obveznost nosilca, ki je dajatev priznal. Zato tožbeni zahtevek na odpravo dokončnih upravnih aktov tožene stranke s priznanjem pravice do vdovske pokojnine po pokojnem možu ni utemeljen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - prispevek oškodovanca
Ker tožnik ni bil v fizičnem kontaktu s tožencem, predhodni verbalni konflikt pa ne opravičuje fizični napad na tožnika, le-temU ni mogoče pripisati prispevka k nastali škodi.
ZPIZ-2 člen 391. ZPIZ-1 člen 13, 13/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 3, 7.
starostna pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju - pokojninska doba - upoštevanje tuje dobe
S Sporazumom o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je bilo določeno, da je hrvaška pokojninska doba tuja doba in zato ni več vštevna po slovenskih predpisih. Tožnik brez upoštevanja hrvaške pokojninske dobe izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine po slovenskih predpisih, zato se mu je pokojnina priznala brez te dobe. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo izpodbijanih upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem hrvaške pokojninske dobe, ni utemeljen.
pripojitev - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev pravdnega postopka
Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi, je tožena stranka kot pravna oseba z izbrisom prenehala obstajati. Ker 205. člen ZPP v 3. točki 1. odstavka določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, se tako postopek prekine po samem zakonu in ne po odredbi sodišča, ki lahko odredi prekinitev postopka po določbah 206. člena ZPP. Glede na to, da gre za prekinitev postopka po samem zakonu, pritožbenih navedb o tem, da ni razlogov za prekinitev postopka, ni mogoče upoštevati, saj je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno.
URS člen 29, 29-1. ZKP člen 5, 5/2, 87, 87/3, 88, 88/4, 371, 371/2, 502c, 502c/1.
pravna jamstva v kazenskem postopku – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja – vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki – pravica do izjave – pravočasnost odgovora obrambe – štetje rokov – dolžnost vsebinske opredelitve sodišča do obrambnih navedb – načelo kontradiktornosti – pravica do obrambe – preuranjena izdaja sklepa – relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost sklepa – razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo nedvomno pravočasnega odgovora obrambe na predlog državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja, s čimer je prekršilo določbo 1. odstavka 502.c člena ZKP. Kršitev pravice do izjave in načela kontradiktornosti v kazenskem postopku je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa ter potencialno tudi na njegovo pravilnost.
Tožniku (novinarju) je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi določenega dne neskrbno ravnal z zaupanimi dokumenti (diplomatsko depešo) in nepooblaščeno razkril vsebino določenega članka ter zavajal javnost z neresničnimi trditvami v članku. Diplomatska depeša ni bila določena kot poslovna skrivnost tožene stranke, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Med strankama niti ni bilo sporno, da podatki iz diplomatske depeše niso bili določeni kot tajni. Tožena stranka pa v tem sporu tudi ni zatrjevala, da bi konkretne podatke iz diplomatske depeše sama določila za poslovno skrivnost. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi ni konkretnih navedb o domnevni škodi, ki naj bi toženi stranki nastala zaradi ravnanja tožnika. Zato tožniku ni mogoče očitati kršitve poslovne skrivnosti po določbah 36. člena ZDR in 39. člena ZGD-1 in je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku dokazana kršitev obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, napačen. Tožnik je imel na podlagi prvega odstavka 39. člena Ustave RS pravico javnosti posredovati svoje mnenje o dogajanju, za katerega je obstajal interes javnosti, ne glede na to, ali je sporni zapis vseboval tudi neresnične trditve. V nasprotju s svobodo novinarskega izražanja bi bila zahteva, da je dopustno pisati le o dejstvih, o katerih se z gotovostjo ve, da so resnična. Zato drugi očitek v izredni odpovedi ostaja v mejah dopustnega novinarskega izražanja in kot tak ni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V preostalem nespremenjenem delu pa je prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje.