Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
ZPP člen 166, 350, 350/2, 366. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
stroški postopka
Pooblaščenec, ki zastopa stranko po odločbi BPP, mora zahtevati izplačilo zneska skladno z izdano odločbo, stranka pa je dolžna stroške plačati Republiki Sloveniji, saj glede na določbo 46. člena ZBPP terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu in sicer do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, je torej dolžna stroške, odmerjene v korist tožnika, plačati na poseben račun sodišča, ker terjatev iz naslova stroškov postopka, odmerjenih v korist stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, preide na Republiko Slovenijo do višine, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Po določbi petega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Sodišče prve stopnje je sicer v nasprotju s citiranim določilom stroške v previsokem znesku naložilo toženi stranki, vendar pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP), v obravnavnem primeru pa se je pritožil tožnik.
pridobitev lastninske pravice na traktorju z dedovanjem – prevzemnik zaščitene kmetije – dobroverni in zakoniti posestnik traktorja
Toženec je pridobil lastninsko pravico na traktorju z dedovanjem na podlagi 36. člena ZTLR v zvezi s 4. členom ZDKZ. V skladu s 4. členom ZDKZ kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko proizvodnjo ter z njo povezane dejavnostjo, v kmetijo pa spadajo tudi kmetijske priprave, orodja in živina.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3, 29b/5. ZS člen 83, 83/2, 83/2-3, 83/3.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - nujna zadeva - tek rokov - sodne počitnice - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
V izvršilni zadevi zaradi izvršitve odločbe o osebnih stikih gre glede na vsebino zadeve za nujno zadevo v skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS, za katero ne velja splošna določba tretjega odstavka 83. člena istega zakona, v skladu s katero v času sodnih počitnic - od 15. julija do 15. avgusta procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. Čeprav plačilo sodne takse samo po sebi ni nujna zadeva, rok za plačilo sodne takse, glede katerega se je v sodni praksi ustalilo stališče, da gre za procesni rok, vendarle ne more deliti drugačne usode kot celoten postopek, v katerem je nastopila taksna obveznost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ODVETNIŠTVO
VSL0083241
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 441. ZOdvT tarifna številka 3100.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse za tožbo – procesna predpostavka – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – nestrinjanje tožene stranke – nagrada za postopek
V primerih, ko zadeva pride iz izvršilnega postopka zato, ker je bil pred tem vložen predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, predstavlja plačilo sodne takse (za tožbo) procesno predpostavko za vodenje pravdnega postopka (105.a člen ZPP). To pomeni, da mora na njen obstoj sodišče paziti po uradni dolžnost. V kolikor ni izpolnjena, pa se v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP (torej po sili samega zakona) šteje, da je tožba umaknjena (posledica česar je ustavitev postopka). Stranke v tem oziru nimajo nobenih (dispozitivnih) upravičenj. Zato je povsem brezpredmetno, ali se toženka s takšnim umikom strinja ali ne.
OZ člen 2, 13, 13/2, 15, 54, 54/1, 58, 299, 336, 336/1, 355, 355/1, 766, 766/3, 767, 768, 768/1, 782, 782/1. ZPP člen 124, 124/2, 214, 214/1, 286b, 286b/1, 335, 335-3, 337, 337/1. SZ-1 člen 1, 53, 53/1. ZOdvT člen 20.
dokazna ocena - upravnik - pogodba o naročilu - mandat - kdaj je pogodba sklenjena - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - prenehanje naročila - odstopno upravičenje - konkretizacija pritožbenih razlogov - ugovor zoper vsebino zapisnika - graja procesnih kršitev - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotna tožba - pogodba o upravljanju - izpolnitev obveznosti - odlog izpolnitve - obresti - zastopanje - zastaranje - kdaj začne zastaranje teči - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve
Ni naloga sodišča, da po spisu samo od sebe išče navedbe stranke, ki jih je nemara dala – ali pa tudi ne – v teku prvostopenjskega postopka. Pritožba mora navesti pritožbene razloge. To so razmisleki, ki naj bi utemeljevali nepravilnost odločitve. Če niso konkretni, ni mogoče niti govoriti o pritožbenih razlogih (3. točka 335. člena ZPP). Konkretni pa postanejo šele, če stranka določno navede, katere neupoštevane trditve so bile dane in v kateri vlogi. Drugi razlog, ki je neodvisen od prvega, pa je sama nezadostnost okoliščin, ki jih navaja pritožba, če se predpostavlja, da so sploh bile dane pravočasno.
Stranki sta odložili pravico tožene stranke zahtevati izpolnitev obveznosti za 5 let. Odložili sta zapadlost terjatve (299. člen OZ) tako, da sta določili rok. To pa je bilo dopustno, saj 299. člen OZ to izrecno predvideva kot dopustno.
Pritožnica mora navesti povsem konkretno, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka je bila podana in zakaj bi lahko kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Če tega ne stori, se prvostopenjsko sodišče z njenimi navedbami ne ukvarja, razen v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP.
Zaradi restriktivnosti pristopa pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb je treba pojma „grozeče nasilje“ in „težko nadomestljiva škoda“ razlagati omejevalno, čemur logično sledi strožja zahteva glede konkretizacije trditev o okoliščinah, s katerimi se utemeljuje obstoj pogoja. Za zatrjevana dejstva mora upnik predlagati dokaze, saj tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo velja načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, opredeljeno v 7. členu ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Izkaz verjetnosti obstoja predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kot edine, na podlagi katere je dopustno izdati regulacijsko začasno odredbo) ne pomeni odstopa od načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, temveč le nižji dokazni standard, ki je podan, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno.
ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 121, 13.
povračilo potnih stroškov – povračilo izgubljenega zaslužka – priča
V skladu z določbo 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Tudi če je priča zaposlena pri tujem delodajalcu, mora dokazati izgubo na zaslužku za delovne dni, na primer s plačilnimi listi.
stečaj – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – prekinitev izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Pritožnik ima prav, da je sodišče kršilo določbe postopka, ko je uporabilo določbo 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, ki se uporabi, ko je sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic že izdan. V tej fazi bi moralo sodišče uporabiti določbo 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in postopek izvršbe prekiniti.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3. ZDPra člen 16, 16/1. ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - stroški postopka zavarovanja - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - stroški zastopanja Državnega pravobranilstva - potrebnost stroškov - razlaga Odvetniške tarife - vrednost terjatve
Odvetniško tarifo je treba razlagati ob predpostavki pravilnega predpisa in opravila, ki v tarifi niso predpisana, ovrednotiti s primerjavo podobnih opravil, ki so v tarifi ovrednotena.
Predlog za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini se ovrednoti po 3. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073637
OZ, člen 1, 1/2, 10, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe – uporaba pravil OZ – deliktna odškodninska odgovornost – pogodbena odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske terjatve družbe zoper člana organa vodenja
Prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) je eno temeljnih načel obligacijskega prava, zato se tudi za odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzora do družbe (čeprav gre za institut korporacijskega prava), glede vprašanj, ki niso urejena v ZGD-1, v skladu z določbo drugega odstavka 1. člena OZ, uporabljajo določbe OZ.
Glede vprašanj, ki jih ureja 263. člen ZGD-1, je treba elemente odškodninske odgovornosti presojati v skladu s temi določbami, glede vprašanj, ki so določena v OZ pa tiste določbe OZ, ki so glede na okoliščine konkretnega primera ustrezne. V zvezi z razlikami med obema oblikama odškodninske odgovornosti po določbah OZ (deliktne in pogodbene), mora zato sodba vsebovati argumente za uporabo pravil ene ali druge vrste odškodninske odgovornosti.
Ker je pogodba veljavno nastala, zavezuje prodajalca, zavezuje ga tudi, če ni lastnik nepremičnine (440. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), vprašanje, ali je toženec dejansko zmožen (ali nezmožen) izpolniti obveznost iz pogodbe, pa ne more vplivati na odločitev, to je ali je glede na veljavno sklenjeno pogodbo (zavezovalni posel, ki sicer velja pod odložnim pogojem odobritve) dolžan pogodbo izpolniti, ker gre za nepremičnino, izdati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni posel glede nepremičnin, ki vsebuje izjavo pravnoposlovne volje prodajalca, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na kupca).
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 179, 212. OZ člen 168, 168/1, 287, 287/1, 287/2, 299, 378.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – informativni dokaz – trditveno in dokazno breme – roki – tek roka – oddaja na pošto – zamudne obresti – kdaj pride dolžnik v zamudo – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Sodišče ni dolžno izvajati informativnega dokaza, ko ne gre za situacijo, ko bi bila stranka, ki se nanj sklicuje, odrezana od informacijskega vira, ki bi ji omogočal konkretizacijo njenih trditev.
Za sklepčnost tožbe (pobotnega ugovora) pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
Načeloma drži, da je trditveno in dokazno breme o vračunavanju obveznosti po drugem odstavku 287. člena OZ na upniku, ki mora trditi (in dokazati), katere prej zapadle obveznosti dolžnika je na podlagi njegovih izpolnitev vračunal. Vendar je v teh situacijah presoja, ali je upnik (tožeča stranka) zadostil konkretnemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, vselej odvisna od vsebine ugovorov, ki jih v postopku poda nasprotna stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069738
URS člen 34. OZ člen 179, 179/1, 181, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2.
odškodninska odgovornost - nematerialna škoda - duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva - pravica do osebnega dostojanstva - primerna odškodnina - tek zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh strank - priznani stroški - DDV - sodna taksa - nagrada izvedenca
S posegom v spolno nedotakljivost je na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, kar se glede na vse okoliščine posameznega primera v oškodovančevi duševnosti različno manifestira, odvisno od stopnje njegove prizadetosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom prsnega vretenca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – načelo individualizacije višine odškodnine – zamuda zavarovalnice – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Toženka ni prerekala, da je 12. 11. 2011 prejela odškodninski zahtevek tožnice, zato se navedeni datum šteje kot priznano dejstvo, od katerega se določa trimesečni rok, po preteku katerega gredo tožnici zahtevane obresti. Glede na to je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od 11. 2. 2012 dalje.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 197/1-3, 197/3, 198, 208, 208/2. ZDavP-2 člen 3.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino – razdelitveni narok – vrstni red terjatev – prednostne terjatve – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje
Utemeljeno uveljavlja pritožnica, da se čas (zapadlih za zadnje leto), določen v 2. in 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, saj to izrecno določa tretji odstavek navedenega člena, in ne od datuma naroka za razdelitev kupnine, eno leto nazaj, kot navaja sodišče prve stopnje.
Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov, je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi.
Določbe 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
SPZ člen 9, 43, 269. ZTLR člen 24, 24/1, 26, 28. ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - zgradba - gradbeni objekt - kvalificirana posest - dobra vera - dopolnilna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec je že s sklicevanjem na vloženo tožbo in potek zadeve IV P 1680/2007, ki je že pravnomočno končana (predmet negatornega zahtevka tožene stranke v zadevi IV P 1680/2007 je bil isti sporni svet kot v tej pravdi), brez težav izpodbil domnevo o dobrovernosti tožnika. Ker s tem manjka bistven element kvalificirane posesti, ni pogojev za priposestvovanje lastninske pravice v zahtevanem obsegu.
Betonska škarpa ni zgradba oziroma gradbeni objekt v smislu določb ZTLR o gradnji na tujem svetu.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - dolžnost uporabnikov do obveščanja - sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - monopolni položaj kolektivne organizacije - civilna kazen - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse - odločitev o pravdnih stroških - odvetniške storitve - obračun DDV
Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. To seveda ne pomeni, da je v njegovi sferi prosto polje razlage. Posebej, ko gre za argumentacijo odločitev, ki imajo precedenčni učinek, je potrebno upoštevati tudi njen pomen zaradi zagotavljanja pravne varnosti skozi predvidljivost sodnega odločanja.
Dokazi na presojo sklepčnosti nimajo vpliva.
V prid stališču, da je podana podlaga za izrek maksimalne zagrožene kazni, je tožeča stranka v tožbi med drugim navedla „da v pravu velja domneva, da vsakdo pozna pravo, nepoznavanje prava pa zato škodi“, da „je bil zakon, ki je za predmetno zadevo relevanten (ZASP), javno objavljen in bi se tožena stranka mogla oziroma morala seznaniti z njim oziroma s svojimi obveznostmi“, o relevantnih členih omenjenega zakona pa bi se „morala oziroma mogla seznaniti najkasneje ob terenskem ogledu“ ter „da se je o problematiki plačevanja nadomestil govorilo v širši javnosti“. S temi abstraktnimi navedbami pa tožeča stranka po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljila tako zavržne ali trdovratne kršitve varovanih pravic, da bi bil na mestu izrek maksimalne civilne kazni.