Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ponovni predlog tožene stranke, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno. V tem postopku se presoja le še, če so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga in ali je višina sodne takse pravilno odmerjena, ni pa več mogoče presojati razlogov za oprostitev plačila sodne takse.
Nereparirana škoda ne predstavlja čiste denarne terjatve, zato je pravilna odločitev, da se upošteva cene na dan izdelave mnenja.
Odločitev o pravdnih stroških ni rezultat zgolj matematične operacije, temveč mora biti življenjsko sprejemljiva, pravična ter razumna. Dejstvo, da je postopek tekel daljše časovno obdobje, pa na samo odločitev o stroških postopka ne more imeti pomembnega vpliva.
izdaja in uporaba lažnega zdravniškega potrdila – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev pravil ob izdaji zdravniškega potrdila
Ne glede na to, da je obdolženka kot zdravnica sama sebi napisala oziroma izdala zdravniško potrdilo, česar ne bi smela, je listina, ki jo je izdala, formalno še vedno zdravniško potrdilo in bi obdolženka s svojim ravnanjem lahko izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 255. člena KZ-1.
plačilo sodne takse v času sodnih počitnic – nujne zadeve – postopek v zadevah zavarovanja – ugovorni postopek – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je le del postopka v zadevah zavarovanja, zato je bilo sodišče prve stopnje na podlagi 83. člena ZS dolžno izvesti postopek in odločati o ugovoru toženke v času sodnih počitnic. Zmotna je zato pritožbena trditev, da toženka ni bila dolžna plačati sodne takse v postopku zavarovanja v času sodnih počitnic, ker ZST-1 tega izrecno ne določa.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9, 398, 398/1. ZNP člen 37.
obnova postopka – dopustnost obnove – sklep, s katerim se postopek konča – meritorna odločitev – obnovitveni razlog
Zmotno je stališče, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen, ker postopek ni bil pravnomočno meritorno končan (oz. ni bila izdana meritorna odločitev o glavni stvari). S predlogom za obnovo postopka je mogoče izpodbijati tudi sklepe, s katerimi se tožba zavrže kot nedopustna.
ponarejanje listin – uporaba spremenjene listine – vsebinska sprememba listine
Vsak poseg v osebno izkaznico še ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja. V obdolženčevi osebni izkaznici ni bil spremenjen noben vsebinski podatek in je listina pristna oziroma ni bila spremenjena tako, da bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0064960
ZZZDR člen 81, 81b. OZ člen 35, 38. ZIZ člen 20a.
sporazum o preživnini – razveza zakonske zveze – notarski zapis – preživnina zakonca – pravni standard nepreskrbljenosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica nima zadostnih sredstev za življenje (preživljanje) in da brez svoje krivde ni zaposlena. Glede na starost tožnice in s tem povezano možnost zaposlitve je tudi prognoza njene socialne varnosti slaba in tako tudi s tega vidika zapolnjuje pravni standard nepreskrbljenosti v smislu 81. člena ZZZDR.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - podatki iz kazenske evidence - sklep, da se dolžniku odpustijo obveznosti - obsodba dolžnika zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, storjenega pred začetkom postopka odpusta obveznosti - obsodba, ki postane pravnomočna med preizkusnim obdobjem
Skladno z določilom 407. člena ZFPPIPP po preteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti (1) če ugovor proti odpustu obveznosti ni vložen ali (2) če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Vendar pa ta določila po prepričanju pritožbenega sodišča ne bi smela biti ovira za tehtanje, ali obsodba dolžnika zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, storjenega pred začetkom postopka odpusta obveznosti, ki postane pravnomočna tekom trajanja preizkusnega obdobja, tudi lahko predstavlja oviro za odpust obveznosti. Presoja, da ne, bi morda utegnila odpreti dilemo ustavnopravne skladnosti take ureditve.
oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, kakor tudi pravilno presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks. O njej sodišče odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Pravilno je ugotovilo, da bi bila tožniku s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on in njegovi družinski člani, zato je tožnika delno oprostilo plačila sodne takse, upoštevajoč vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja vlagatelja, vrednosti spornega predmeta ter denarne prejemke, ki jih prejemajo tožnik, njegova žena in hči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ODVETNIŠTVO
VSL0083241
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 441. ZOdvT tarifna številka 3100.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse za tožbo – procesna predpostavka – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – nestrinjanje tožene stranke – nagrada za postopek
V primerih, ko zadeva pride iz izvršilnega postopka zato, ker je bil pred tem vložen predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, predstavlja plačilo sodne takse (za tožbo) procesno predpostavko za vodenje pravdnega postopka (105.a člen ZPP). To pomeni, da mora na njen obstoj sodišče paziti po uradni dolžnost. V kolikor ni izpolnjena, pa se v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP (torej po sili samega zakona) šteje, da je tožba umaknjena (posledica česar je ustavitev postopka). Stranke v tem oziru nimajo nobenih (dispozitivnih) upravičenj. Zato je povsem brezpredmetno, ali se toženka s takšnim umikom strinja ali ne.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine – protipravno vznemirjanje lastnika – negatorna tožba
Namestitev 12 cm izolacije in končni fasadni sloj, kar vse sega v zračni prostor nepremičnine tožnika, presega tolerančni prag za nudenje sodnega varstva zaradi vznemirjanja lastninske pravice, kar enako velja za pobarvanje fasade na tožnikovi nepremičnini in namestitvi poštnega nabiralnika na njej.
razlaga obveznosti iz izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - opredelitev solidarnosti obveznosti
V predmetnem primeru sicer drži, da v neposredno izvršljivem notarskem zapisu ni izrecno zapisano, da gre za solidarno oziroma nerazdelno obveznost dolžnikov (besede solidarno oziroma nerazdelno niso navedene). Kljub tem pa sodišče druge stopnje po presoji vsebine celotne posojilne pogodbe in povezave med posameznimi določili pogodbe ne pritrjuje prej navedenemu zaključku sodišča prve stopnje ter zaključuje, da iz pogodbenih določil povsem jasno izhaja, da sta oba dolžnika skupaj dolžna vrniti celotni znesek posojila oziroma, da za celotni znesek oba jamčita z vsem svojim premoženjem in da gre zato za solidarno obveznost dolžnikov.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073637
OZ, člen 1, 1/2, 10, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe – uporaba pravil OZ – deliktna odškodninska odgovornost – pogodbena odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske terjatve družbe zoper člana organa vodenja
Prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) je eno temeljnih načel obligacijskega prava, zato se tudi za odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzora do družbe (čeprav gre za institut korporacijskega prava), glede vprašanj, ki niso urejena v ZGD-1, v skladu z določbo drugega odstavka 1. člena OZ, uporabljajo določbe OZ.
Glede vprašanj, ki jih ureja 263. člen ZGD-1, je treba elemente odškodninske odgovornosti presojati v skladu s temi določbami, glede vprašanj, ki so določena v OZ pa tiste določbe OZ, ki so glede na okoliščine konkretnega primera ustrezne. V zvezi z razlikami med obema oblikama odškodninske odgovornosti po določbah OZ (deliktne in pogodbene), mora zato sodba vsebovati argumente za uporabo pravil ene ali druge vrste odškodninske odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069738
URS člen 34. OZ člen 179, 179/1, 181, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2.
odškodninska odgovornost - nematerialna škoda - duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva - pravica do osebnega dostojanstva - primerna odškodnina - tek zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh strank - priznani stroški - DDV - sodna taksa - nagrada izvedenca
S posegom v spolno nedotakljivost je na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, kar se glede na vse okoliščine posameznega primera v oškodovančevi duševnosti različno manifestira, odvisno od stopnje njegove prizadetosti.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 197/1-3, 197/3, 198, 208, 208/2. ZDavP-2 člen 3.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino – razdelitveni narok – vrstni red terjatev – prednostne terjatve – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje
Utemeljeno uveljavlja pritožnica, da se čas (zapadlih za zadnje leto), določen v 2. in 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, saj to izrecno določa tretji odstavek navedenega člena, in ne od datuma naroka za razdelitev kupnine, eno leto nazaj, kot navaja sodišče prve stopnje.
Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov, je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi.
Določbe 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPol člen 51. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost države za ravnanje policije - protipravnost - prekoračena sila - opredelitev stranke v postopku - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica - podružnica tuje zavarovalnice - sedež družbe
Res tožnik ni navedel tudi sedeža (celega naslova) toženke, torej družbe „matice“, vendar pa je kot toženko jasno navedel prav njo. Če so bila vsa pisanja vročena le podružnici, bi toženka lahko kvečjemu ugovarjala, da ni imela možnosti sodelovanja v postopku, česar (sicer preko podružnice) v pritožbi ne stori, na to kršitev (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
OZ člen 2, 13, 13/2, 15, 54, 54/1, 58, 299, 336, 336/1, 355, 355/1, 766, 766/3, 767, 768, 768/1, 782, 782/1. ZPP člen 124, 124/2, 214, 214/1, 286b, 286b/1, 335, 335-3, 337, 337/1. SZ-1 člen 1, 53, 53/1. ZOdvT člen 20.
dokazna ocena - upravnik - pogodba o naročilu - mandat - kdaj je pogodba sklenjena - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - prenehanje naročila - odstopno upravičenje - konkretizacija pritožbenih razlogov - ugovor zoper vsebino zapisnika - graja procesnih kršitev - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotna tožba - pogodba o upravljanju - izpolnitev obveznosti - odlog izpolnitve - obresti - zastopanje - zastaranje - kdaj začne zastaranje teči - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve
Ni naloga sodišča, da po spisu samo od sebe išče navedbe stranke, ki jih je nemara dala – ali pa tudi ne – v teku prvostopenjskega postopka. Pritožba mora navesti pritožbene razloge. To so razmisleki, ki naj bi utemeljevali nepravilnost odločitve. Če niso konkretni, ni mogoče niti govoriti o pritožbenih razlogih (3. točka 335. člena ZPP). Konkretni pa postanejo šele, če stranka določno navede, katere neupoštevane trditve so bile dane in v kateri vlogi. Drugi razlog, ki je neodvisen od prvega, pa je sama nezadostnost okoliščin, ki jih navaja pritožba, če se predpostavlja, da so sploh bile dane pravočasno.
Stranki sta odložili pravico tožene stranke zahtevati izpolnitev obveznosti za 5 let. Odložili sta zapadlost terjatve (299. člen OZ) tako, da sta določili rok. To pa je bilo dopustno, saj 299. člen OZ to izrecno predvideva kot dopustno.
Pritožnica mora navesti povsem konkretno, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka je bila podana in zakaj bi lahko kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Če tega ne stori, se prvostopenjsko sodišče z njenimi navedbami ne ukvarja, razen v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3. ZDPra člen 16, 16/1. ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - stroški postopka zavarovanja - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - stroški zastopanja Državnega pravobranilstva - potrebnost stroškov - razlaga Odvetniške tarife - vrednost terjatve
Odvetniško tarifo je treba razlagati ob predpostavki pravilnega predpisa in opravila, ki v tarifi niso predpisana, ovrednotiti s primerjavo podobnih opravil, ki so v tarifi ovrednotena.
Predlog za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini se ovrednoti po 3. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075680
ZIZ člen 168, 168/4.
upnik – vpis dolžnikove lastninske pravice – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – aktivna legitimacija upnika za tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnika
Upnik ima aktivno legitimacijo za tožbo za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika v vsakem primeru, ko bi vpis lahko dosegel dolžnik sam, a tega iz kateregakoli razloga ne stori.