OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPol člen 51. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost države za ravnanje policije - protipravnost - prekoračena sila - opredelitev stranke v postopku - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica - podružnica tuje zavarovalnice - sedež družbe
Res tožnik ni navedel tudi sedeža (celega naslova) toženke, torej družbe „matice“, vendar pa je kot toženko jasno navedel prav njo. Če so bila vsa pisanja vročena le podružnici, bi toženka lahko kvečjemu ugovarjala, da ni imela možnosti sodelovanja v postopku, česar (sicer preko podružnice) v pritožbi ne stori, na to kršitev (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
stečaj – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – prekinitev izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Pritožnik ima prav, da je sodišče kršilo določbe postopka, ko je uporabilo določbo 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, ki se uporabi, ko je sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic že izdan. V tej fazi bi moralo sodišče uporabiti določbo 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in postopek izvršbe prekiniti.
podjemna pogodba - obličnost - stvarne napake - skrite napake - zamakanje - odprava napak na lastne stroške - stroški, potrebni za odpravo stvarnih napak - prekluzivni roki - garancijska doba - relativna bistvena kršitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca
Garancijski rok je ob času, ko je tožeča stranka toženo stranko obvestila o vnovičnem pojavu stvarnih napak in zahtevala njihovo sanacijo, že potekel. Čeprav pravila o odgovornosti prodajalca za brezhibnost predmeta prodaje na njegovo odgovornost za napake stvari ne vplivajo (drugi odstavek 481. člena OZ), pa je ugotoviti, da se je objektivni rok za uveljavitev skritih stvarnih napak iz drugega odstavka 462. člena OZ, ker skladno s tem prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po poteku 6 mesecev, od kar je bila stvar izročena (razen če je bil v pogodbi določen daljši rok), tudi že iztekel. Glede na to, da tožeča stranka trditev o tem, da je prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe za napake na sporni nepremičnini (nestrokovno izvedena dela, v posledici česar se je pojavila vlaga na petih različnih mestih po hiši) vedel oziroma bi mogel vedeti (465. člen OZ), v predmetnem postopku ni postavila, je sicer pritrditi toženi stranki, da zahtevka iz naslova stvarnih napak na podlagi prodajne pogodbe zaradi poteka garancijskih in prekluzivnih rokov, četudi bi ga uveljavljala zoper nasprotno pogodbeno stranko (tožena stranka kot fizična oseba), ne more več uveljavljati.
ZFPPIPP člen 125, 126, 199b, 199c, 199c/2, 199c/4, 199c/5, 199c/7.
zahteva za pooblastilo za vodenje poslov insolventnega dolžnika – dopustnost pritožbe
Pravico do pritožbe zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov ima le tisti vplačnik novih delnic, ki je predhodno vložil zahtevo iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075670
ZPP člen 254, 254/3. OZ člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost udeleženih voznikov motornih vozil – obojestranska krivda – prispevek k nastanku škodnega dogodka – izvedensko mnenje – razlog za postavitev novega izvedenca
Prav neprimerna reakcija/prehitevanje na neprimernem mestu je po s pritožbo neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje vzrok za naletno trčenje, zato se tudi tožnik ne more sklicevati na to, da za nesrečo ni odgovoren niti da je za nesrečo odgovoren manj (tj. v manjšem obsegu) kot zavarovanec tožene stranke.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – davčna zatajitev – preiskava
Pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ-1 storilec ravna v nasprotju z interesi gospodarske družbe in svoj položaj zlorabi, gre torej za poslovno nezvestobo storilca do družbenikov. Kaznivo dejanje po 249. členu KZ-1 je specialna oblika goljufije, ki znakov poslovne nezvestobe storilca ne vsebuje in je storjena na škodo državnega proračuna.
V konkretnem primeru ne gre niti za idealni stek niti za navidezen idealni stek, kot to skušajo prikazati pritožniki. Pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ se obdolžencu namreč očita drugačno izvršitveno ravnanje, torej, da je odredil izplačilo fiktivnega računa. Kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1 je res splošno kaznivo dejanje v razmerju do drugih kaznivih dejanj, npr. do kaznivih dejanj lažnega stečaja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, poneverbe. Kaznivo dejanje po 249. členu KZ-1 je posebna oblika goljufije in je specialno kaznivo dejanje le proti kaznivemu dejanju goljufije po 211. členu KZ-1. Pravilno je tudi stališča sodišča prve stopnje, da kaznivo dejanje po prvem odstavku 240. člena KZ-1 ni le predhodna faza kaznivega dejanja po 249. členu KZ-1, torej davčne zatajitve, saj za obstoj slednje ni potrebno, da bi obdolženec fiktivne račune tudi dejansko plačal.
Ustava RS člen 22, 23, ZPP člen 139, 139/6, 140, 140/1, 142, 142/3, 224.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - podpis na vročilnici - vročanje članu gospodinjstva - trditveno in dokazno breme
Ustavno varovana materija učinkovitega izjavljanja v postopku je zajeta v 22. členu Ustave, ta pa ne obsega zahteve po dejanskem izjavljanju, ampak mora imeti stranka na voljo učinkovito možnost, da izjavo poda. Ko gre za seznanitev s sodnim pisanjem, zato ni pomembno, da je stranka pisanje tudi dejansko prejela, ampak zadošča, da je imela učinkovito možnost, da se z njim seznani. Zakonska rešitev nadomestne vročitve izhaja iz tesne življenjske povezave med odraslimi osebami v gospodinjstvu, ki nudi učinkovito možnost seznanitve.
- Učinek dokazovanja resničnosti na vročilnici kot javni listini zapisane vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ne more zajeti obvezne zakonske sestavine medsebojnega razmerja med naslovnikom in osebo, ki ji je bilo pisanje izročeno (peti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), če navedeno razmerje na konkretni vročilnici ni zapisano.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – izjava upravitelja – kontradiktornost postopka – odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja
Pritožnica spregleda, da gre v primeru razrešitve po uradni dolžnosti za smiselno in ne neposredno uporabo drugega odstavka 119. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je potrebno to določbo uporabljati v obsegu in na način, ki ustreza naravi oziroma vsebini pravnega varstva, kateri je namenjena. V konkretnem primeru, ko je bilo upraviteljici dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odvzeto z odločbo Ministrstva za pravosodje, je vsakršno razpravljanje o razlogih za razrešitev ne samo odveč, pač pa tudi nedopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083257
ZTSPOZ člen 93.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovalna vsota – višina zavarovalne vsote – ugovor omejene zavarovalne vsote – izčrpanost zavarovalne vsote – namen obveznega zavarovanja – kritje običajne škode
Namen obveznega zavarovanja v prometu je lahko dosežen le, če so z zavarovanjem krite vse škode, ki jih je razumno mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku.
prodaja nepremičnin - dražba - rok za sklenitev pogodbe - sodni rok - zakonski rok
Ne gre za sodni rok (zgolj ti so podaljšljivi, pri čemer podaljšljivost roka ne pomeni, da le-ta postane instrukcijski), pač pa za zakonski rok. Zakonski roki niso podaljšljivi.
(Zelo) kratek rok je določen v izogib predolgemu trajanju postopka prodaje in nepotrebnemu zavlačevanju, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine.
Rok je znan v naprej, zaradi česar so vsi udeleženci dolžni svoja ravnanja temu prilagoditi. To pomeni, da je potrebno vse morebitne nejasnosti razčistiti v naprej, v zakonskem roku pa zgolj še precizirati pogodbena določila. Četudi ima namreč upravitelj pravico določiti rok plačila kupnine, pa mu to ne daje pravice, da podaljšuje rok za sklenitev pogodbe.
vrnitev v prejšnje stanje – odsotnost odvetnika z naroka – opravičena odsotnost – materialno procesno vodstvo
Vprašljivo je, ali so bile stranki zagotovljene možnosti za učinkovito in enakopravno sodelovanje v postopku glede na to, da je sodišče na naroku, na katerem je bila tožena stranka upravičeno odsotna, pozvalo tožečo stranko, naj natančno opredeli tožbeni zahtevek, pri katerem vztraja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075235
OZ člen 633. ZPP člen 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-4. ZIZ 62, 62/2. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 17, 17/2, 110.
izročitev projekta izvedenih del - končanje del - gradbena pogodba - ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor - venire contra factum proprium - sprememba tožbe
Tožeča stranka je izpolnila svoj del pogodbene obveznosti in končala dela po gradbeni pogodbi, zaradi česar je upravičena do plačila s strani tožene stranke. PID je sicer v predračunu, ki ga je tožeča stranka predložila toženi stranki, omenjen kot ena izmed storitev, ki bi jih tožeča stranka opravila za toženo, a pogodbeni stranki sta v besedilu pogodbe kot glavno obveznost določili končanje del.
Dolžnost izročitve PID po izvedenih delih je v razmerju do temelja obveznosti in smiselno glede na namen same obveznosti stranska obveznost.
odškodninska odgovornost – protipravnost – protipravno ravnanje – razlastitev – izgradnja ceste – škoda – lastninska pravica
Bistveno za odločitev v tej zadevi je bilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila sklenjena pogodba namesto razlastitve in kupnina plačana, kar pomeni, da so bila vsa lastninska upravičenja prenesena na toženo stranko, zato izgradnja ceste na zemljišču, ki je predmet te pravde, ni protipravno ravnanje. Tožeča stranka s kupoprodajno pogodbo ni mogla pridobiti pravic, ki jih njen pravni prednik ni imel več. Ker pravni prednik tožeče stranke ni mogel pravnoveljavno razpolagati z zemljiščem, ker je to svojo pravico s pogodbo že prenesel na toženo stranko, tožeči stranki zaradi ravnanja tožene stranke (izgradnja ceste) ne nastaja protipravna škoda.
ZOR člen 10, 20, 127, 325, 603, 607, 607/3, 608, 608/2, 629.
dodatni rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi – razveza pogodbe – zamuda
Dodatni rok ni namenjen temu, da se ustvarja neutemeljeno breme za naročnika, ko je očitno, da izvajalec niti v dodatnem roku ne bo izpolnil (ne bo mogel izpolniti) svoje obveznosti. Namen dodatnega roka je v tem, da ima izvajalec še poslednjo, dodatno možnost, da izpolni svojo obveznost, če takšno pričakovanje omogoča dejansko stanje. Dodaten rok je kratek, dopolnilen in izrazito podrejen temeljnemu roku, ker je po svoji naravi poslednji rok in je namenjen izključno vzpostavitvi pogodbenega stanja ter izpolnitvi prevzete obveznosti.
Pogodba je imela smiselno opredeljeno vsebino, k uresničitvi katere se je tožnik zavezal tudi na račun morebitnih tveganj glede kompleksnosti izvedbe.
Morebitna naročnikova zamuda bi lahko pomenila kršitev pogodbe ali pa bi predstavljala ravnanje v nasprotju s splošnimi načeli ZOR, vendar pa bi jo moral tožnik konkretno zatrjevati in tudi dokazati, česar pa ni storil.
Sodišče prve stopnje je izpoved A. A. ocenilo kot neverodostojno, pri čemer si je pomagalo tako z osebnim vtisom ob zaslišanju, kot tudi z njegovim siceršnjim ravnanjem, ko je med tem postopkom dal dve različni izjavi glede tega dejstva. Ravno osebnemu vtisu je namenjeno neposredno izvajanje dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023419
KZ-1 člen 73, 86, 86/3. ZKP člen 106, 220, 365.
premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – zaseg predmetov – varnostni ukrep odvzem predmetov – odločba o kazenski sankciji – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja
Že zaseženega denarja po storjenem kaznivem dejanju, obtožencu ni možno še enkrat zaseči z izrekom varnostnega ukrepa po 73. členu KZ-1.
Obtoženčeva zagovornica pa utemeljeno graja odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Neposredno po storitvi kaznivega dejanja so bili obtoženemu A. A. zaseženi torbica, last oškodovanca, forinti, bančne kartice oškodovanca, 200 hrvaških kun ter 2.625,00 EUR. Zaseg na podlagi 220. člena ZKP je posebno preiskovalno dejanje, ko se predmeti, ki utegnejo biti dokazilo, zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihovo hrambo. S temi predmeti je mišljen tudi denar ali premoženje. Oškodovancu je bila vrnjena torbica z bančnimi karticami in forinti, med tem ko je 1.460,00 EUR, ki so bili med zaseženim denarjem 2.625,00 EUR, bilo shranjenih v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani. Že takrat, ko je obtoženec priznal krivdo za očitano kaznivo dejanje, bi moralo sodišče prve stopnje z odredbo oškodovancu vrniti znesek 1.470,00 EUR, najkasneje pa bi to moralo storiti, ko je obtožencu izreklo obsodilno sodbo. V členu 106. ZKP je namreč določeno, da če gre pri premoženjskopravnem zahtevku za vrnitev stvari, pa sodišče ugotovi, da pripada stvar oškodovancu, že v sodbi odločbi, da se stvar izroči oškodovancu. Sodišče prve stopnje zato ni ravnalo pravilno, ko je istočasno odločilo, da sta obtoženca dolžna plačati 1.470,00 EUR oškodovancu ter da se jima enak denarni znesek odvzame. Sodišče druge stopnje je zato odločbo o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da sta obtoženca znesek 1.470,00 EUR sicer dolžna plačati oškodovancu, da pa se ta poplača iz zaseženih sredstev, ki se hranijo v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki bo v roku 15-tih dni po pravnomočnosti sodbe ta znesek oškodovancu tudi nakazalo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče zasežene evrske bankovce odvzelo na podlagi 73. člena KZ-1B, torej kot varnostni ukrep odvzema predmetov. Na ta način je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v škodo obtožencema, zato je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo še tako, da se varnostni ukrep odvzema predmetov po 73. členu KZ-1B ne izreče. Ta ukrep je možno izreči le za predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. Nobenega dvoma ni, da evrski bankovci oškodovanca ne spadajo v prvi dve kategoriji. Ne spadajo pa niti med predmete, ki so nastali s kaznivimi dejanji, kar se pogosto v sodni praksi izenačuje s predmeti, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, saj je kot take mogoče upoštevati samo tiste, pri katerih izvršitev kaznivega dejanja zares pomeni njihovo izdelavo v pomenu tvorjenja dokončne oblike in sestave ali dodajanja oziroma odvzemanja odločilnih lastnosti.
OZ člen 10, 131, 131/1, 135, 163, 179, 395, 395/1, 404. Zces-1 člen 100, 100/1, 134. ZJC člen 5, 5/1, 8, 8/1, 8/1-1, 82. ZPP člen 212, 215. ZVCP člen 73. ZVCP-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/2-1, 15/3, 23, 23/1, 23/1-48, 30, 30/1, 30/2, 84, 84/1, 84/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na občinski cesti - javna pot - grbina na vozišču - prometna signalizacija - odgovornost investitorja gradbenih del - solidarna odgovornost - soprispevek oškodovanca - dolžna skrbnost - čelada
Odškodninska odgovornost tožene stranke se sicer lahko izvaja že iz lastninske pravice na javni cesti, kjer je prišlo do obravnavanega poškodovanja. Dolžnost lastnika nepremičnine je namreč, da odvrne vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost na nastanek škode, in sprejeme ukrepe, potrebe za varno uporabo te površine. V kolikor lastnik nepremičnine ne ravna v skladu z navedenim, je podlaga njegove odškodninske odgovornosti že v temeljnem načelu obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ), ki je v sistemu krivdne odškodninske odgovornosti konkretizirano z določbo prvega odstavka 131. člena OZ.3 Sodišče prve stopnje se sicer res nepravilno sklicuje na določbo prvega odstavka 100. člena sedaj veljavnega ZCes-1, po katerem so za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah odgovorne občine. Vendar pa pritožba prezre, da je prav enako določbo, ki posebej normira odškodninsko odgovornost v zvezi s prometno ureditvijo občinskih cest, vseboval že tudi ob času škodnega dogodka (9. 3. 2011) veljaven ZVCP-1 v prvem odstavku 15. člena. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka tega člena je bila občina obvezana določiti prometno ureditev na občinskih cestah, skladno s tretjim odstavkom 15. člena ZVCP-1 pa je takšna prometna ureditev morala biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
Vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP), zato se s povračilom stroškov odloča o poplačilu stranke in ne (neposredno) njenega pooblaščenca. To pa pomeni, da pooblaščencu tožene stranke za to, da bi bila tožena stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov v tem postopku, odvetniških stroškov ni bilo potrebno priglasiti v stečajnem postopku nad toženo stranko.
ZPP člen 314, 316, 339, 339/2, 339/2-7. ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 60.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju – delna pripoznava zahtevka – ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju – nasprotna tožba – oblikovalni tožbeni zahtevek
Obstaja zakonska domneva, da sta oba deleža zakoncev enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Prav to tožnik zahteva s tožbo, ko uveljavlja 60 % delež na skupnem premoženju. Takšnega zahtevka toženka ni pripoznala, saj je navedla, da tožniku priznava zgolj 40 % delež. Sodišče je njeno izjavo napačno štelo kot delno pripoznavo tožbenega zahtevka. Delež na skupnem premoženju je enotna materialnopravna kategorija in pritožba utemeljeno opozarja, da ga ni mogoče ugotavljati po fazah.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
zahteva upnika za določitev (drugega) izvršitelja – nepravilna sestava sodišča – sodniški pomočnik – odločanje samostojnega sodniškega pomočnika
Izpodbijani sklep je izdala samostojna sodniška pomočnica, ne da bi bila za to podana podlaga v določbah 6. člena ZIZ. Katere sklepe smejo sodniški pomočniki izdajati samostojno, določa drugi odstavek 6. člena ZIZ, med njimi pa ni sklepa o upnikovem predlogu za spremembo izvršitelja.