ZPP člen 22. Uredba Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 24.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - vprašanje mednarodne pristojnosti - mednarodni prevoz blaga po cesti - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - ugovor tožene stranke - pravočasnost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi - sodišče, pred katerim se toženec spusti v postopek
Ugovor pristojnosti slovenskega sodišča je treba podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine sodišče pred dovolitvijo izvršbe odloča tudi o obstoju terjatve in dolžniku naloži, da sporno terjatev plača. V tem delu gre tako za kondemnatorno odločbo, ki je po svoji naravi enaka sklepu o plačilnem nalogu v pravdnem postopku in torej za odločitev o zahtevku, ki je predpostavka dovolitve izvršbe. Zato se vprašanje mednarodne pristojnosti na podlagi Bruseljske uredbe I rešuje na isti način, kot če bi šlo za tožbo. Ker v tej zadevi ne gre za izključno pristojnost po 22. členu Bruseljske uredbe I, se uporabljajo splošna pravila Bruseljske uredbe I in v teh primerih sodišče prve stopnje na svojo pristojnost po uradni dolžnosti ne pazi. Sodišče se torej izreče za nepristojno zgolj na ugovor tožene stranke.
ZFPPIPP člen 125, 126, 199b, 199c, 199c/2, 199c/4, 199c/5, 199c/7.
zahteva za pooblastilo za vodenje poslov insolventnega dolžnika – dopustnost pritožbe
Pravico do pritožbe zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov ima le tisti vplačnik novih delnic, ki je predhodno vložil zahtevo iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – izjava upravitelja – kontradiktornost postopka – odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja
Pritožnica spregleda, da gre v primeru razrešitve po uradni dolžnosti za smiselno in ne neposredno uporabo drugega odstavka 119. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je potrebno to določbo uporabljati v obsegu in na način, ki ustreza naravi oziroma vsebini pravnega varstva, kateri je namenjena. V konkretnem primeru, ko je bilo upraviteljici dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odvzeto z odločbo Ministrstva za pravosodje, je vsakršno razpravljanje o razlogih za razrešitev ne samo odveč, pač pa tudi nedopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083257
ZTSPOZ člen 93.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovalna vsota – višina zavarovalne vsote – ugovor omejene zavarovalne vsote – izčrpanost zavarovalne vsote – namen obveznega zavarovanja – kritje običajne škode
Namen obveznega zavarovanja v prometu je lahko dosežen le, če so z zavarovanjem krite vse škode, ki jih je razumno mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku.
Sodišče prve stopnje je izpoved A. A. ocenilo kot neverodostojno, pri čemer si je pomagalo tako z osebnim vtisom ob zaslišanju, kot tudi z njegovim siceršnjim ravnanjem, ko je med tem postopkom dal dve različni izjavi glede tega dejstva. Ravno osebnemu vtisu je namenjeno neposredno izvajanje dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075235
OZ člen 633. ZPP člen 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-4. ZIZ 62, 62/2. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 17, 17/2, 110.
izročitev projekta izvedenih del - končanje del - gradbena pogodba - ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor - venire contra factum proprium - sprememba tožbe
Tožeča stranka je izpolnila svoj del pogodbene obveznosti in končala dela po gradbeni pogodbi, zaradi česar je upravičena do plačila s strani tožene stranke. PID je sicer v predračunu, ki ga je tožeča stranka predložila toženi stranki, omenjen kot ena izmed storitev, ki bi jih tožeča stranka opravila za toženo, a pogodbeni stranki sta v besedilu pogodbe kot glavno obveznost določili končanje del.
Dolžnost izročitve PID po izvedenih delih je v razmerju do temelja obveznosti in smiselno glede na namen same obveznosti stranska obveznost.
ZPP člen 3, 3/3, 316, 338, 338/1, 338/1-2, 338/3, 453a.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi- časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave).
Odločitve (sodišča prve stopnje) glede položitve (plačila) predujma za opravo procesnih dejanj predstavljajo sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe oziroma ta ni dovoljena.
OZ člen 190, 271, 271/2, 275. SPZ člen 115, 118, 118/4.
upravnik – stroški obratovanja – plačilo dobaviteljem – nov upnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – veljavnost pogodbe o upravljanju – pravice in obveznosti na skupnih delih – neupravičena obogatitev – verzija – opredelitev koristi – ključ delitve stroškov – nujna gestija – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka trdi, da je imela pravni interes, da sprejme plačila etažnih lastnikov in dobaviteljem poravna obveznosti in ker tožena stranka svojih obveznosti ni poravnala, je tožeča stranka sama plačala zaračunane stroške s strani dobaviteljev. Tako je postala novi upnik (namesto dobavitelja) v smislu 275. člena OZ. Tako materialnopravno naziranje je sicer pravilno, a bi bilo utemeljeno le v primeru, da bi bila veljavno sklenjena pogodba, v kateri je tožeča stranka določena za upravnika.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 296, 296/1, 383, 383/2, 383/2-3, 378, 378-5. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
zavrženje tožbe – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – prekinitev postopka – dopustnost tožbe – prerekanje terjatve v postopku osebnega stečaja in napotitev na vložitev tožbe
Določbe ZFPPIPP, ki urejajo postopek stečaja fizične osebe, ne omogočajo upniku vložitev tožbe na plačilo terjatve po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, tudi v primeru, ko upnik to terjatev naknadno v postopku osebnega stečaja prijavi. Tožbo je dopustno vložiti šele potem, ko je taka terjatev prerekana in je upnik napoten na vložitev tožbe.
ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja – skupno premoženje – posebno premoženje – darilo sorodnikov – odkup stanovanja po stanovanjskem zakonu
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz ustaljene sodne prakse, da se darilo sorodnikov šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, če pa zakonec dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le njemu, je potem to njegovo posebno premoženje. Na podlagi izvedenih dokazov je nato zaključilo, da je toženka dokazala, da predmetna nepremičnina predstavlja darilo samo njej.
Na navedbe, da je imela na predmetnem stanovanju stanovanjsko pravico in s tem odkupno pravico tožnikova mati, ki jo je nato prenesla nanj, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po stanovanjskem zakonu samo v korist enega od njiju.
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Na podlagi drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora (1.) navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in (2.) predložiti dokaze, sicer se šteje ugovor kot neutemeljen.
spor o pristojnosti - spor med družbeniki - uporaba prava gospodarskih družb
Čeprav gre v obravnavani zadevi za spor med družbeniki, bo glede na vsebino tožbe tožeče stranke treba uporabiti splošna pravila civilnega prava o izpodbijanju pogodb ter pravila o preklicu darila, ki so urejena v OZ, in ne pravo gospodarskih družb. V takšnem sporu se ne uporabijo pravila o postopku v gospodarskih sporih, zaradi česar je treba pristojnost za odločanje določiti po splošnih pravilih o stvarni pristojnosti.
Za odločitev o pravdnih stroških v primeru, ko se postopek konča z umikom tožbe, ki ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, saj se šteje, da tožeča stranka s tožbo ni uspela.
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je obdolženi neposredno pred napadeno odločitvijo 25. 9. 2015 sklenil sporazum o priznanju krivde, vendar to procesnopravno dejstvo, ki končno še ni bilo potrjeno s sklepom iz tretjega odstavka 450.č člena ZKP na ugotovljeno ponovitveno nevarnost nima nobenega vpliva. Odločilne so objektivne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem in subjektivne okoliščine v zvezi z obdolženim ali če kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost ponovitve, dokončanja ali storitve novega kaznivega dejanja (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006449
KZ-1 člen 211, 211/6. ZKP člen 392, 392/5, 394, 394/1.
goljufija - obstoj kaznivega dejanja - škoda - spravljanje v zmoto - prikrivanje dejanskih okoliščin - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe
Vpis zemljiškega dolga na nepremičninah namreč sam po sebi še ne privede do nobenih posledic, kolikor zemljiško pismo še ni bilo prenešeno na drugega.
Notar je izpovedal tudi, da načeloma vsako stranko vpraša, ali obstajajo kakršnekoli okoliščine, zaradi katerih bi bil pravni posel nedopusten in tudi, da bi odklonil potrditev notarskega zapisa, če bi vedel za obstoj pravnomočne sodbe in bi zaznal, da obdolženka z ustanovitvijo zemljiškega dolga želi preprečiti poplačilo upnika. Vendar je potrebno pojasniti, da navedena dolžnost v smislu 23. člena Zakona o notariatu zavezuje notarja, ne pa tudi stranke. Za slednjo se pričakuje, da ravna vestno in pošteno, kot je to izpovedal tudi notar R., sicer pa se od stranke ne zahteva, da bi notarju pojasnila svoje motive ali celo skrite namere, razen če na slednje ne posumi sam notar in zato od stranke zahteva podrobnejša pojasnila.
odklon odrejenega preizkusa alkoholiziranosti – upravičenost izdaje odredbe policistov – enotni postopek
V obravnavanem primeru je bil podan tudi sum, da je bil obdolženec udeležen v prometni nesreči in zaradi preiskovanja tega prekrška so bili policisti po prejemu prijave dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o tem prekršku. Ker pa predstavlja ravnanje obdolženca, ki je kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu odklonil odrejeni preizkus alkoholiziranosti, samostojen prekršek, ugotavljanje (kot predhodnega vprašanja), ali je bil obdolženec tudi resnično udeležen v prometni nesreči, za odločitev o obravnavanem prekršku ni pomembno.