DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084038
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32. ZZK-1 člen 243. ZEN člen 8. ZNP člen 8, 11. ZPP člen 319.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zazidano zemljišče – nezazidano zemljišče – ovire za vrnitev v naravi – vrnitev dela nepremičnine – parcelacijski načrt – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – zavezanec za vračilo – status materialnopravnega udeleženca – odškodnina v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga
Del zemljiške parcele, ki ne bi bil natančno opisno določen (v predmetnem primeru ni), ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.
Sodišče prve stopnje je smelo o ničnosti pogodbe za del nepremičnine, ki je predmet vrnitve v naravi, odločati kot o predhodnem vprašanju. Ugotovljena ničnost razpolagalnega pravnega posla ne odpravlja ovire za vračanje, ker je na njeni podlagi prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja (vknjižen je nasprotni udeleženec, ki ni zavezanec za vrnitev po ZDen). Ustrezno sredstvo za spremembo zemljiškoknjižnega stanja je izbrisna tožba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dokazno breme
Za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji glede planirane prodaje, ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno seznanitev. Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela - planirano prodajo, mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni mogoče očitati, da ni izpolnil plana od januarja do junija 2012, ker je bil z njim seznanjen šele 5. 6. 2012. Delavec mora biti dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, seznanitev s ponderji v decembru 2011 še ne pomeni, da je bil tožnik takrat dejansko seznanjen s planirano prodajo za leto 2012. Dejstvo, da je bil tožnik dolgoletni delavec tožene stranke pa tudi ne pomeni, da je bil za konkretno leto seznanjen s planom, ob upoštevanju višine plana iz preteklih let. Tožnik sicer v obdobju julij - september 2012 ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, vendar pa tožena stranka ni dokazala, da dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, kar pomeni, da ni dokazala, da so razlogi za nedoseganje planiranih rezultatov na strani delavca. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – popolnost predloga za obnovo postopka – navedba obnovitvenega razloga – zavrženje predloga za obnovo postopka
Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga, saj je to ena izmed obveznih sestavin predloga. Če tega ne navede, je treba predlog zavreči brez pozivanja k popravi predloga.
Ker se izjava o odpovedi dediščini šteje, da tisti, ki je takšno izjavo podal, ni postal dedič, izjava o odpovedi dediščine zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusno obdobje - izpolnjevanje obveznosti - določena ravnanja, potrebna za izpolnitev obveznosti - nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nepredložitev obvestila CSD o uskladitvi preživnine - denarna pomoč staršev za prehrano - drugi občasni prejemki - iskanje zaposlitve - poročanje o dejanjih iskanja - skrb za otroka s posebnimi potrebami - oteževanje zaposlitve
Očitek, ki se nanaša na nesporočanje podatkov iz odločbe CSD o letni uskladitvi preživnine za otroka in podatkov o uskladitvi višine otroškega dodatka, ne predstavlja kršitve obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP. Nesporočanje o denarni pomoči staršev za prehrano in o drugih občasnih prejemkih (za likanje) pa bi bilo mogoče upoštevati kot kršitev obveznosti sporočanja o stanju premoženja le v primeru, če bi sodišče na podlagi trditev upraviteljice (ali upnikov) lahko ovrglo dolžničino obrambo, da ji občasni prejemki zgolj omogočajo eksistenčni minimum za preživetje.
Sodišče prve stopnje je že v razlogih sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ugotovilo in pri določitvi preizkusne dobe upoštevalo, da dolžnici skrb za otroka s posebnimi potrebami otežuje zaposlitev. V takem primeru bi bilo po oceni pritožbenega sodišča primerno, da sodišče prve stopnje uporabi možnost v skladu z določbo drugega odstavka 401. člena ZFPPIPP in dolžnici, ki ni zaposlena, naloži določena ravnanja, ki so po oceni sodišča potrebna za izpolnitev njenih obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve.
Sodišče prve stopnje je tožnika pozvalo, naj poda morebitne pripombe na priloženo izvedensko mnenje ter sporoči, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca, vendar pa ga ni opozorilo, da kasnejših navedb ne bo upoštevalo. Tako tožnik v nasprotju s šestim odstavkom 286.a člena ZPP ni bil opozorjen na posledice zamude 8 dnevnega roka, v katerem lahko poda morebitne pripombe na izvedensko mnenje oziroma navede, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. Zato njegove navedbe na naroku za glavno obravnavo, ki se nanašajo na izvedensko mnenje, niso prepozne in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sklep sodišča prve stopnje, ki ga je sprejelo na tem naroku za glavno obravnavo, da je tožnik glede teh navedb prekludiran, posledično pomeni kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Res je bil predlog za odlog izvršbe dan v upravnem sporu, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo kot predlog za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, vendar pa tožeča stranka ne konkretizira, kaj bi po pozivu sodišča na dopolnitev oz. prilagoditev predloga za začasno odredbo še dodatno navajala, da bi zadostila pravilom pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja terjatev. Ne pojasni torej, kakšen vpliv je imela kršitev na ta postopek.
ZNP člen 35, 168. OZ člen 307, 309. EZ-1 člen 473, 473/5, 473/7.
sodni depozit – pogoji za prevzem položenega – izročitev stvari upniku – stroški postopka – stroški položitve
Določba 307. člena OZ o stroških položitve, po kateri stroške veljavne in nepreklicne položitve (tj. normalne stroške) plača upnik, le povečane stroške pa dolžnik, pride v poštev le v civilnopravnih razmerjih, kjer se šteje, da je treba položitev opraviti iz razlogov, ki bremenijo upnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Glede na naravo kršitev, predvsem neizdajanje vozovnic in nepobiranje voznine, kar neposredno vpliva na dohodek tožene stranke in istočasno ogroža varnost potnikov, je utemeljen krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil tožnik na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi predhodno pisno opozorjen, a je s svojimi kršitvami delovnih obveznosti nadaljeval, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in kasnejše plačilo sodne takse posledic domneve umika ne more več odpraviti. Zato bi bilo treba v takem primeru, ko stranka prosi za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ter je njen predlog zavrnjen ali zavržen, po pravnomočnosti odločitve o tem predlogu, stranko seznaniti z novim tekom roka za plačilo sodne takse. Glede na to, da je bil tožeči stranki plačilni nalog že vročen, ji torej ni treba ponovno poslati plačilnega naloga, temveč zgolj dopis, v katerem je opozorjena na nov pričetek teka roka za plačilo sodne takse.
odstop od pogodbe – pravočasnost pisnega obvestila o odstopu – trditveno in dokazno breme
Toženi stranki ni uspelo dokazati, da je hkrati z elektronskim sporočilom z dne 13. 4. 2012 tožeča stranka prejela tudi dopis „Odklop plinomera“. Glede na tožničino vztrajanje, da tega dopisa ni prejela, se je namreč dokazno breme prevesilo na toženo stranko. Navedbe tožene stranke v tej smeri pa so nelogične in neživljenjske. Nelogično je namreč, da bi tožena stranka elektronskemu sporočilu, v katerem tožečo stranko šele prosi za navodila glede pravilnega odstopa od pogodbe, priložila tudi že priponko s prav takšnim odstopom od pogodbe, v katerem so tudi že upoštevana vsa naknadno prejeta navodila tožeče stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084000
OZ člen 179. SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 99, 99/1, 219, 219/1. ZTLR člen 28, 28/4, 50, 50/1. ODZ paragraf 1470. ZPP člen 360, 360/1.
odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – neresnične trditve – ugled posameznika – lastninska pravica na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – posest – dobroverni posestnik – negatorna tožba – služnost – širitev služnosti – vrnitev v prejšnje stanje – gradnja na tujem svetu
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost za nepremoženjsko škodo le ob pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika.
Glede spornega pasu zemljišča sta toženca trdila, da sta ves čas menila, da gre za zemljišče last sosedov (in ne tožnika). Zavedala sta se torej, da ne gre za njuno zemljišče, zato kljub uživanju tega dela zemljišča, na njem s priposestvovanjem nista mogla pridobiti lastninske pravice, saj nista bila poštena oziroma dobroverna posestnika. Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo.
dolžnost upravitelja, da se izreče o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - popravek osnovnega seznama - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - pravilnost podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev - nedovoljenost pritožbe - fikcija prijave
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ne more več s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki bi jih moral izpodbijati z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Določba prvega odstavka 289. člena ZFPPIPP ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP, ki ureja situacijo, ko upravitelj v osnovni seznam ne vnese upnikove terjatve, ki se sicer v skladu z določbo prvega odstavka 289. člena ZFPPIPP šteje za prijavljeno. Takšno pomanjkljivost mora upnik pravočasno grajati z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Pogoj likvidnosti v pobot ponujene terjatve je v izvršilnem postopku pravilno presojati strogo in pobot dopustiti le v med strankama uravnoteženem položaju. Namen izvršilnega postopka je prisilna izpolnitev upnikove terjatve, ki je jasna in čista oziroma nesporna, torej taka, ki je upniku ni treba posebej dokazovati, saj je zanjo pridobil izvršilni naslov. Če dolžnik v ugovoru ne uveljavlja v pobot nasprotne terjatve, ki je ni treba posebej dokazovati, pobot ni dopusten. Mimo pogoja likvidnosti se lahko pobotanje izvede le v pravdi, katere namen je sodna razrešitev spornih razmerij.
stečaj pravne osebe – nepremičnina – definicija nepremičnine – sestavine nepremičnine – cenitev nepremičnine – določitev izklicne cene – parcelacija nepremičnine – ocena vrednosti premoženja – relevantna ocena vrednosti – vrednost GURS
V kolikor bi bila relevantna ocena vrednosti GURS-a, bi ZFPPIPP iz obveznosti izdelave ocene vrednosti premoženja stečajnega dolžnika po pooblaščenem ocenjevalcu, določene v 327. členu, izključil nepremičnine. Že sama ocena tržne vrednosti objekta, kot ga je ocenila cenilka, pa kaže na nerealno vrednost nepremičnine po oceni GURS.
motenje posesti – posest – posestno varstvo – pravni interes – ekonomski interes – kriterij zunanje vidnosti
Zgolj v primeru, da bi imela motilna ravnanja tožencev za posledico le neznatno spremembo dejanskega stanja, ki ne bi imela nobenega praktičnega pomena in bi predstavljala le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti, tožnik ne bi imel nobene koristi od posestnega varstva in s tem zanj tudi nobenega interesa.
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
solastnina – solastniški delež – uporaba stvari sorazmerno solastniškemu deležu – preprečevanje uporabe – uporabnina – upravičenja solastnika – pravica zahtevati delitev
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno nepremičnino v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža.