Res je bil predlog za odlog izvršbe dan v upravnem sporu, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo kot predlog za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, vendar pa tožeča stranka ne konkretizira, kaj bi po pozivu sodišča na dopolnitev oz. prilagoditev predloga za začasno odredbo še dodatno navajala, da bi zadostila pravilom pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja terjatev. Ne pojasni torej, kakšen vpliv je imela kršitev na ta postopek.
prekinitev pravdnega postopka - izguba pravdne sposobnosti - uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti - učinek sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti - učinek ex nunc - pravnomočen odvzem poslovne sposobnosti
Uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc), tako da zgolj zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan.
odstop od pogodbe – pravočasnost pisnega obvestila o odstopu – trditveno in dokazno breme
Toženi stranki ni uspelo dokazati, da je hkrati z elektronskim sporočilom z dne 13. 4. 2012 tožeča stranka prejela tudi dopis „Odklop plinomera“. Glede na tožničino vztrajanje, da tega dopisa ni prejela, se je namreč dokazno breme prevesilo na toženo stranko. Navedbe tožene stranke v tej smeri pa so nelogične in neživljenjske. Nelogično je namreč, da bi tožena stranka elektronskemu sporočilu, v katerem tožečo stranko šele prosi za navodila glede pravilnega odstopa od pogodbe, priložila tudi že priponko s prav takšnim odstopom od pogodbe, v katerem so tudi že upoštevana vsa naknadno prejeta navodila tožeče stranke.
solastnina – solastniški delež – uporaba stvari sorazmerno solastniškemu deležu – preprečevanje uporabe – uporabnina – upravičenja solastnika – pravica zahtevati delitev
Solastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno nepremičnino v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža.
ZNP člen 35, 168. OZ člen 307, 309. EZ-1 člen 473, 473/5, 473/7.
sodni depozit – pogoji za prevzem položenega – izročitev stvari upniku – stroški postopka – stroški položitve
Določba 307. člena OZ o stroških položitve, po kateri stroške veljavne in nepreklicne položitve (tj. normalne stroške) plača upnik, le povečane stroške pa dolžnik, pride v poštev le v civilnopravnih razmerjih, kjer se šteje, da je treba položitev opraviti iz razlogov, ki bremenijo upnika.
nedovoljene pritožbene novote – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – načelo koncentracije in hitrosti postopka
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita vire in lokacije, kjer bi bilo to gradivo mogoče najti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084000
OZ člen 179. SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 99, 99/1, 219, 219/1. ZTLR člen 28, 28/4, 50, 50/1. ODZ paragraf 1470. ZPP člen 360, 360/1.
odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – neresnične trditve – ugled posameznika – lastninska pravica na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – posest – dobroverni posestnik – negatorna tožba – služnost – širitev služnosti – vrnitev v prejšnje stanje – gradnja na tujem svetu
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost za nepremoženjsko škodo le ob pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika.
Glede spornega pasu zemljišča sta toženca trdila, da sta ves čas menila, da gre za zemljišče last sosedov (in ne tožnika). Zavedala sta se torej, da ne gre za njuno zemljišče, zato kljub uživanju tega dela zemljišča, na njem s priposestvovanjem nista mogla pridobiti lastninske pravice, saj nista bila poštena oziroma dobroverna posestnika. Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo.
URS člen 2, 22, 25. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/4, 127, 127/1, 127/2, 127/2-2.
stečajni postopek – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – rok za pritožbo – tek pritožbenega roka – neizpodbojna domneva – enako varstvo pravic – načelo pravne varnosti
Določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP in 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP sta sicer res nekonsistentni in strankam postopka, ki se jim sklep ne vroča, 15-dnevni pritožbeni rok skrajšujeta. Kljub temu pa je določba 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP jasna in nedvoumna: rok za pritožbo je 15 dni od objave sklepa.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084038
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32. ZZK-1 člen 243. ZEN člen 8. ZNP člen 8, 11. ZPP člen 319.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zazidano zemljišče – nezazidano zemljišče – ovire za vrnitev v naravi – vrnitev dela nepremičnine – parcelacijski načrt – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – zavezanec za vračilo – status materialnopravnega udeleženca – odškodnina v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga
Del zemljiške parcele, ki ne bi bil natančno opisno določen (v predmetnem primeru ni), ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.
Sodišče prve stopnje je smelo o ničnosti pogodbe za del nepremičnine, ki je predmet vrnitve v naravi, odločati kot o predhodnem vprašanju. Ugotovljena ničnost razpolagalnega pravnega posla ne odpravlja ovire za vračanje, ker je na njeni podlagi prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja (vknjižen je nasprotni udeleženec, ki ni zavezanec za vrnitev po ZDen). Ustrezno sredstvo za spremembo zemljiškoknjižnega stanja je izbrisna tožba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dokazno breme
Za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji glede planirane prodaje, ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno seznanitev. Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela - planirano prodajo, mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni mogoče očitati, da ni izpolnil plana od januarja do junija 2012, ker je bil z njim seznanjen šele 5. 6. 2012. Delavec mora biti dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, seznanitev s ponderji v decembru 2011 še ne pomeni, da je bil tožnik takrat dejansko seznanjen s planirano prodajo za leto 2012. Dejstvo, da je bil tožnik dolgoletni delavec tožene stranke pa tudi ne pomeni, da je bil za konkretno leto seznanjen s planom, ob upoštevanju višine plana iz preteklih let. Tožnik sicer v obdobju julij - september 2012 ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, vendar pa tožena stranka ni dokazala, da dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, kar pomeni, da ni dokazala, da so razlogi za nedoseganje planiranih rezultatov na strani delavca. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Pogoj likvidnosti v pobot ponujene terjatve je v izvršilnem postopku pravilno presojati strogo in pobot dopustiti le v med strankama uravnoteženem položaju. Namen izvršilnega postopka je prisilna izpolnitev upnikove terjatve, ki je jasna in čista oziroma nesporna, torej taka, ki je upniku ni treba posebej dokazovati, saj je zanjo pridobil izvršilni naslov. Če dolžnik v ugovoru ne uveljavlja v pobot nasprotne terjatve, ki je ni treba posebej dokazovati, pobot ni dopusten. Mimo pogoja likvidnosti se lahko pobotanje izvede le v pravdi, katere namen je sodna razrešitev spornih razmerij.
Podizvajalec bi bil benificiar iz bančne garancije v primeru, če bi se banka nasproti njemu obvezala, da bo v primeru neizpolnitve glavnega izvajalca, plačala njemu, torej v primeru, če bi mu glavni izvajalec izročil garancijo, s katero bi podizvajalec poleg njega kot dolžnika dobil še banko. Vendar takšna pogodba ni bila sklenjena.
Za pogodbo v korist tretjega bi šlo, če bi naročnik in izvajalec s pogodbenim dogovorom ustanovila poplačilno pravico iz garancije v korist podizvajalca tako, da bi ta pridobil neposredno pravico nasproti banki od nje terjati poplačilo oziroma unovčitev bančne garancije v primeru neizpolnitve glavnega dolžnika – izvajalca. Bistveno upravičenje tretjega, v korist katerega je bila sklenjena pogodba, je v njegovem pravovarstvenem zahtevku oziroma v pravici zahtevati izpolnitev. Vendar pa tožeča stranka te pravice nima, saj ni nikjer navedena kot koristnik garancije.
Iz določil o garanciji izvajalca tudi ne izhaja, da bi tožena stranka prevzela kakršnekoli obveznosti do podizvajalcev glavnega izvajalca glede zavarovanja plačil, ki jih glavni izvajalec dolguje podizvajalcem. To bi bilo v primeru, če bi tožena stranka kot naročnik prevzela obveznost plačila podizvajalcem namesto glavnega izvajalca, če jim ta ne bi izpolnil svoje obveznosti, če bi se torej tožena stranka kot „dodaten dolžnik“ jamčevalno zavezala za izpolnitev tuje obveznosti, torej za tuj dolg – to je dolg glavnega izvajalca (npr. s poroštvom) in bi prevzem takšne tuje obveznosti zavarovala z bančno garancijo v njeno korist.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga
Ker je tožnik taksni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek prejel 18. 8. 2015, je 15-dnevni rok za plačilo le-te iztekel dne 2. 9. 2015. V kolikor je tožnik želel doseči oprostitev ali odlog plačila sodne takse, bi moral prošnjo vložiti pred potekom roka za plačilo sodne takse.
Da mora tožnik sodno takso plačati v roku iz plačilnega naloga in na posledice, če sodna taksa v tem roku ne bo plačana, ali v tem roku tožnik tudi ne bo zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, pa je bil pritožnik opozorjen v samem plačilnem nalogu.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusno obdobje - izpolnjevanje obveznosti - določena ravnanja, potrebna za izpolnitev obveznosti - nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nepredložitev obvestila CSD o uskladitvi preživnine - denarna pomoč staršev za prehrano - drugi občasni prejemki - iskanje zaposlitve - poročanje o dejanjih iskanja - skrb za otroka s posebnimi potrebami - oteževanje zaposlitve
Očitek, ki se nanaša na nesporočanje podatkov iz odločbe CSD o letni uskladitvi preživnine za otroka in podatkov o uskladitvi višine otroškega dodatka, ne predstavlja kršitve obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP. Nesporočanje o denarni pomoči staršev za prehrano in o drugih občasnih prejemkih (za likanje) pa bi bilo mogoče upoštevati kot kršitev obveznosti sporočanja o stanju premoženja le v primeru, če bi sodišče na podlagi trditev upraviteljice (ali upnikov) lahko ovrglo dolžničino obrambo, da ji občasni prejemki zgolj omogočajo eksistenčni minimum za preživetje.
Sodišče prve stopnje je že v razlogih sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ugotovilo in pri določitvi preizkusne dobe upoštevalo, da dolžnici skrb za otroka s posebnimi potrebami otežuje zaposlitev. V takem primeru bi bilo po oceni pritožbenega sodišča primerno, da sodišče prve stopnje uporabi možnost v skladu z določbo drugega odstavka 401. člena ZFPPIPP in dolžnici, ki ni zaposlena, naloži določena ravnanja, ki so po oceni sodišča potrebna za izpolnitev njenih obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve.
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa – ustavitev postopka – sklep o ustavitvi postopka izbrisa – procesna legitimacija za pritožbo
Po drugem odstavku 438. člena ZFPPIPP sklep o ustavitvi postopka izbrisa lahko s pritožbo izpodbija le predlagatelj postopka, to pa je po 433. členu ZFPPIPP oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe. Ker pritožnica ni predlagatelj iz 433. člena ZFPPIPP, legitimacije za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka njenega izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije nima.
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o izobraževanju pri delu, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo podiplomski magistrski študij politologije zaključila v treh letih, tožeča stranka pa se je zavezala, da ji bo plačala šolnino za prvi in drugi letnik, zagotavljala 5 delovnih dni za vsak izpit ter 15 delovnih dni za prijavo in izdelavo magistrskega študija ter 100 % nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja. Tožena stranka izobraževanja ni zaključila do dogovorjenega roka, pri čemer nedokončanje študija ni bilo posledica njenih zdravstvenih težav, zato ni bil podan razlog, da tožena stranka ni uspela zaključiti izobraževanje brez lastne volje ali krivde. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od tožene stranke uveljavlja vračilo stroškov izobraževanja, utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
Povračilni zahtevek je treba (pravočasno) prijaviti kot terjatev v stečajnem postopku proti upniku (tretjemu tožencu). Povračilni zahtevek je namreč pravica stečajnega dolžnika zahtevati vrnitev tistega, kar je toženec prejel na podlagi izpodbitega pravnega dejanja. Tudi tak dajatveni zahtevek je treba prijaviti v stečajnem postopku, ne glede na to, da ga je treba uveljavljati z izpodbojno tožbo. Prijavi pa jo lahko samo stečajni dolžnik (prvi toženec) kot upnik iz naslova povračilnega zahtevka.
ZFPPIPP glede povračilnih zahtevkov napotuje na uporabo splošnih pravil o neupravičeni pridobitvi. V primeru povračilnega zahtevka po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP gre zato za obligacijsko pravico, ne pa za izločitveno pravico.
Ne glede na aktivno procesno legitimacijo za vložitev izpodbojne tožbe, ki mu jo zakon daje v drugem odstavku 276. člena ZFPPIPP, pa upnik nima terjatve napram osebi, v korist katere je bilo izpodbojno pravno dejanje izvedeno, saj mora, če vloži izpodbojno tožbo, povračilni zahtevek uveljavljati za račun stečajnega dolžnika.